Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v sinočnjih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in pred tem s kolegom Sergejem Lavrovom odprl vrsto tem, od tega večino takšnih, kjer se državi ne strinjata, v ospredju pa je ostal Iran, čeprav so vsaj javno o njemu govorili še najmanj. Besede in poteze glede islamske republike se namreč zaostrujejo do te mere, da so danes v Sočiju največ pozornosti pritegnile besede Pompea, da »ne iščemo vojne z Iranom«, enako pa so glede vojaškega spopada z ZDA danes sporočili iz Teherana.
Toda medtem so ameriški preiskovalci sabotaže na štirih tankerjih v Združenih arabskih emiratih sporočili, da za njo po njihovi oceni stojijo iranske skupine ali nekdo, ki ga Iran podpira. Na tankerjih so odkrili luknje, ki naj bi jih povzročil eksploziv, dokazov o iranski vpletenosti pa ni. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem dejal, naj bo Iran pazljiv, da ne stori česa neprimernega, rekoč, da bi to lahko imelo resne posledice.
ZDA so okrepile svojo pomorsko vojaško prisotnost na območju Perzijskega zaliva, potem ko je ameriška vlada sporočila, da je dobila informacije o mogočih napadih na ameriške interese v regiji. Je pa ameriški namestnik poveljnika sil koalicije proti Islamski državi danes po poročanju CNN dejal, da ni nobenih znakov o povečani iranski grožnji proti ZDA v Siriji in Iraku. New York Times pa je poročal, da je v. d. obrambnega ministra Patrick Shanahan predstavil načrt o napotitvi 120.000 ameriških vojakov na Bližnji vzhod v primeru iranskega napada na ameriške cilje ali v primeru iranske pospešitve razvoja jedrskega orožja. Iran napoveduje delni odstop od sporazuma o svojem jedrskem programu, potem ko so od njega odstopile ZDA in ga EU očitno ne bo sposobna rešiti. Teheran pa obenem zatrjuje, da njegove poteze ne bodo namenjene razvoju jedrskega orožja.
Velike razlike glede Ukrajine in Venezuele
Pompeo je v Sočiju odprl še vrsto drugih vprašanj, kjer so razhajanja precejšnja. Medtem ko Rusija zatrjuje, da se ni vmešavala v ameriške predsedniške volitve leta 2016, kot trdijo ameriške obveščevalne službe, je Pompeo Lavrovu dejal, da bi vmešavanje v volitve leta 2020 resno poslabšalo že tako slabe odnose. Na splošno sicer velja, da so Rusi z vmešavanjem v volitve poskušali pomagati Trumpu, čeprav je težko reči, s kolikšnim učinkom.
Velika so tudi razhajanja pri vprašanjih Venezuele in Ukrajine. Lavrov je ostro kritiziral ZDA zaradi rušenja predsednika Nicolasa Madura, rekoč, da morajo rešitev najti Venezuelci, Putin pa je dodal, da je kakršno koli podpihovanje državljanske vojne nesprejemljivo. Pompeo se je na drugi strani zavzel za takojšen odstop Madura in za končanje podpre, ki mu jo ponuja Rusija. Glede Ukrajine je Pompeo pozval Moskvo, naj odpre konstruktivni dialog z novoizvoljenim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter izpusti ukrajinske mornarje, zajete med lanskim incidentom v Kerški ožini v Črnem morju.
Sicer pa sta tako Lavrov kot Putin ob obisku Pompea javno izrazila občutek, da si Trump v resnici prizadeva za izboljšanje odnosov med državama, ki so zdaj že več let močno poslabšani. Pompeo in Lavrov naj bi se dogovorila tudi o nekaj korakih, ki bi k temu prispevali, a jih nista podrobneje pojasnila. Putin pa je po besedah Pompea tudi dejal, da se je Rusija pripravljena vrniti k pogovorom o nadzoru jedrskega orožja, v katere želijo ZDA pritegniti tudi Kitajsko.
