To sredo in četrtek je prostore Triglav Laba zapolnila vedoželjna otroška energija. Otroški hackathon je okronal zaključek šolskega leta Digital School, zasebne izobraževalne ustanove, ki izvaja tečaje programiranja za otroke in mladostnike. Otroci so svojim družinam in prijateljem predstavili skupinske projekte, ki so jih zasnovali ter programirali med izobraževanjem v okoljih code.org, Scratch in MIT App Inventor.
Otroci dobijo besedo
Otroci so v dvoinpolminutnem nastopu predstavili projekt, animacijo, mobilno aplikacijo ali igrico, ki so jo zasnovali v svoji skupini. Vsak od treh članov skupine je imel svojo nalogo; prvi je predstavil programske koncepte, drugi je na računalniku predstavil, kako igra ali animacija deluje, tretji pa je občinstvu razložil, zakaj so se projekta lotili.
Napaki se nasmej, a je ne ponovi
To je bilo eno izmed vodil hackathona: če 'zmrzneš', ne joči, raje se nasmej in dobil boš aplavz. »Otroci so danes že tako pod velikimi pritiski v šoli, doma, medvrstniški pripetljaji. Zato smo se odločili, da projektov na hackathonu ne bomo ocenjevali,« je povedal Matija Torlak, podjetnik, goreč uporabnik in zagovornik agilnih pristopov dela ter ustanovitelj tečajev Digital School. »Kot vemo, lahko na nastop vpliva marsikaj, od lune in spanca do vremena. Otroke smo predvsem spodbujali, da so pristni in da nastopijo kot ekipa. Vsi so bili zmagovalci,« je poudaril.
Brez domačih nalog in brez dotika miške
Digital School po besedah ustanovitelja ne ponuja le osnov programiranja. Otroke uči še logičnega razmišljanja, bontona obnašanja na spletu, pomena digitalnega odtisa, zgodovine računalništva, varnosti na spletu in obenem opozarja na nevarnosti čezmerne rabe računalnikov. Digital School kot zunajšolski tečaj temelji na tem, da se otroci zabavajo. Domačih nalog ne poznajo. »Opažamo veliko navdušenje otrok in staršev, približno 80 odstotkov vpisanih otrok nenehno napreduje,« je povedal Torlak in razložil podrobnosti o učnih metodah, ki jih uporabljajo. »Angleške pogojnike, tako imenovane 'if stavke', razložimo poljudno,« je pojasnil. »'Če boste 20 sekund tiho, bom jaz kot učitelj odskakljal po eni nogi do vrat.' Naslednjo stopnjo, if-else stavke, pa recimo takole: 'Če je zunaj sonce, vzamem sončna očala, sicer (else) pa dežnik.' Ko otroci osvojijo osnovne koncepte, jih vadijo na igricah. Mi kot izobraževalci imamo nekaj pravil, denimo, ne smemo se dotakniti miške otrok, ne smemo jim podati rešitve. Če bi to storili, bi bila naslednja stopnja lahko pretežka in nastopila bi frustracija.«
Programerjev ne moremo ves čas kupovati
Torlak zase pravi, da ni zaprisežen programer, temveč povezovalec med računalniškimi znanji in poslovnim svetom. Svojo karierno pot je začel kot komercialni direktor in direktor inovacij, danes pa ga poznamo predvsem kot navdušenca, ki želi mlade pripraviti na izzive prihodnosti s podajanjem digitalnih znanj. »V okviru nekdanje službe in sodelovanja pri evropskih projektih sem vedno trčil na enako težavo: kje dobiti zadostno število programerjev,« je dejal o razlogih za svoja trenutna prizadevanja. Njegov izziv se zrcali tudi v mednarodnih raziskavah. Zadnja analiza evroparlamenta je pokazala, da bo leta 2020 v Evropski uniji na področju informacijskih tehnologij 900.000 prostih delovnih mest, v Sloveniji od 800 do 1000. Kar seveda pomeni, da gre za deficitarna znanja, ki dosegajo visoke cene. »Pomislil sem, da programerjev ne moremo ves čas kupovati, ampak jih je treba vzgojiti. Začeti pa je treba z našimi otroki, in to dovolj zgodaj,« je dejal Torlak. Tako je v sodelovanju s partnerji iz tujine oktobra lani svoja vrata odprla Digital School, katere dolgoročna vizija je, da se tečaji programiranja uvedejo v šole in pomagajo reševati problematiko deficitarnih kadrov na trgu dela tudi sistemsko. »V naslednjih 10 letih bo 54 odstotkov služb drugačnih, pri čemer se moramo zavedati vpliva robotizacije in umetne inteligence. Računalniki sami po sebi niso inteligentni. Če pa imamo dovolj veliko število ponovitev istega postopka, jih ti izvedejo bolj učinkovito od človeka. To je realnost,« je poudaril sogovornik.
Tudi dekleta pišejo kode
Torlak je opozoril na še eno zanimivo statistiko, na kritično število žensk na delovnih mestih s področja informacijskih tehnologij. V Evropi je zgolj devet odstotkov programerk, torej gre za zelo moški poklic. Pri Digital School se trudijo premakniti stvari tudi na tem področju. »Naslednje leto bomo izvedli večji projekt Girls Do Code, kjer bomo s pomočjo podjetja Celtra 112 deklet brezplačno učili osnov logičnega razmišljanja in programiranja.« Raziskave so pokazale, da imajo ženske boljše predispozicije za razumevanje umetne inteligence, saj imajo boljše nevronske mreže za prepoznavanje vzorcev in s tem tudi novih poklicev, ki prihajajo.
Vsi smo reinovatorji
Prihodnost riše vse več potreb po nenehni prilagodljivosti, vseživljenjskem učenju in inoviranju. A pozor: zgolj 2,5 odstotka ljudi je inovatorjev, torej takih, ki si zamislijo nekaj povsem unikatnega. »Sto odstotkov ljudi pa je reinovatorjev, kar pomeni, da nekaj, kar je bilo že izumljeno, optimizirajo v svojem dnevnem procesu,« je povedal Torlak in dodal, da tudi Digital School, sicer Microsoft in Education Global Training Partner, ni inovacija, ekipa pa nenehno reinovira svoje delo. Zavedajo se, da je sprememba edina stalnica, pri uvajanju novosti pa so pazljivi. »Sprva preskusimo novosti na majhnem vzorcu, šele če delujejo na daljši rok, spremembo vključimo v učni načrt. Na splošno velja, da sta od 4000 idej uresničeni dve ali tri. To pomeni, da je nekatere ideje treba spodbujati, druge pa čim prej ovreči,« je v smehu dodal Torlak. Njegovi učitelji, trenutno jih je skupaj 14, venomer razmišljajo o novostih, tudi takšnih, kot je programiranje na drevesu v naravi. A kot rečeno, nekatere ideje so uresničljive, druge malo manj.
