V tujini izraz korporativni velnes poznajo že več kot 20 let. To je ideologija, ki dobro počutje prenaša v delovno okolje. Pri nas se izraz še ni udomačil, da bi se to zgodilo in predvsem, da bi njegova vsebina zaživela v praksi, moramo najprej spremeniti slovensko miselnost, opozarja predavateljica Zinka Kosec, ki pri nas kot prva govori o korporativnem velnesu. »Spremeniti moramo idejo, da lahko pošteno zaslužimo le, če garamo in trpimo, kot so rekli nekoč, ’z žulji in znojem’. In da če kdo dela z lahkoto, ne dela dobro ali ima premalo dela in mu ga je treba še naložiti,« je poudarila. Dober delodajalec po njenih besedah v ljudeh vidi naložbo in jih želi obdržati čim dlje, zato jim omogoča, da bi delali čim lažje, čim bolj sproščeno in bili vedrega duha.
Jaz tukaj »samo delam«
Počutje na delovnem mestu ni vselej prioritetna tema slovenskih podjetij in organizacij. V njih se najdejo tudi ljudje, ki se jim zdijo vsebine korporativnega velnesa nesmiselne in nepotrebne, saj oni tam ’samo delajo’. »To je normalno. V številnih organizacijah so takšni posamezniki in prav je, da na glas povemo, da s tem ni nič narobe in da to ne kaže na neučinkovitost vsebine. Tudi kislo zelje je zdravo, pa ga ne jedo vsi, a to ne pomeni, da nekaj ni v redu z zeljem ali s tistimi, ki ga ne jedo,« se je pošalila Koščeva, ki se je formalno izobraževala na ekonomskem področju, delala pa v velnesu. Skozi doktorski študij združuje obe področji, saj na fakulteti za šport pripravlja disertacijo iz korporativnega velnesa.
Notranje zadovoljstvo pomeni tudi boljše plačilo
Raziskave s tega področja so enoglasne. Posamezniki, ki so v svojem življenju bolj zadovoljni, ne dosegajo samo višje delovne učinkovitosti, poudarja Zinka Kosec, ampak so na svojem delovnem mestu deležni tudi drugih prednosti, med drugim dosegajo pomembnejša, bolj avtonomna in bolj raznovrstna delovna mesta, več zaslužijo, poleg tega kažejo manj neproduktivnih vedenj in izgorelosti kot posledice delovnih obremenitev. »Dobro počutje na delovnem mestu pomeni tudi manj izostankov z delovnega mesta in manj fluktuacije,« je nadaljevala sogovornica. »Iz tega sledi, da je zadovoljstvo prednost tako za zaposlenega kot za uspešnost organizacije, v kateri dela.«
Iztrošeni ali zreli in polni modrosti?
Po podatkih Eurostata samo 12 odstotkov Slovencev meni, da bodo pri 60 letih še lahko opravljali svoje delo. Ta podatek nas uvršča na evropsko dno, prednjačijo pa skandinavske države z okrog 50 odstotki optimističnih. »Vprašati se moramo, zakaj je tako in kaj lahko naredimo, da bi obrnili miselnost, saj je danes jasno, da bomo pri 60 letih še vedno delovno aktivni,« je poudarila Koščeva. O zdravju na delovnem mestu glasneje govorimo od leta 2011, saj so se do takrat psihofizične obremenitve na zaposlene, še zlasti v času recesije, stopnjevale, in nujen je bil ukrep za njihovo zaščito. »Leta 2011 so bile pravice in obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim ter zdravim delom dodatno definirane. Danes mora vsak delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu,« je dejala.
Ne zadostuje košara sadja
Promocija zdravja na delovnem mestu ne zadostuje ali dosega uspehov, če delodajalec le postavi na mizo košaro s sadjem ali med zaposlene razdeli nekaj vstopnic za obisk fitnesa ali bazena. Obenem pa zdrav življenjski slog le delno pokriva idejo velnesa. »Za velnes življenjski slog je resda značilno vse, kar je značilno za zdrav življenjski slog, tj. zdrava prehrana, gibanje, skrb za telesno higieno, temu pa moramo dodati proces osebne rasti, sprejemanja samega sebe, zavedanje, da vse, kar počnemo in mislimo, vpliva na naše počutje in posledično zdravje ter na svet okoli nas ...« je razlike naštevala sogovornica. Gre torej za celostni pristop, ki ga ne spodbujajo površni in pavšalni ukrepi delodajalcev zgolj za zadovoljitev pravilnikov. Sogovornica je izpostavila še pomen družine, ki je pomemben kamen v mozaiku. »Poznamo zdrav življenjski slog družine in zdrav življenjski slog organizacije. Ko govorimo o zdravem življenjskem slogu družine, to pomeni, da družina izvaja aktivnosti, ki podpirajo zdravje skupaj v času, ko je družina skupaj. V primeru zdravega življenjskega sloga organizacije pa se navade in aktivnosti izvajajo v delovnem času in skupaj z drugimi v kolektivu,« je razložila Koščeva in dodala, da na zadovoljstvo pri delu posredno in neposredno vpliva tudi splošno zadovoljstvo z življenjem.
Manj srečni naj posnemajo srečne
Splošnih navodil za delodajalce in menedžerje, pa tudi posamezne zaposlene, kako dvigniti zadovoljstvo, ni, poudarja sogovornica, ki na to temo vodi predavanja in delavnice za podjetja. Podlaga za izdelavo programa korporativnega velnesa je analiza vsakega posebej. »Pri pripravi programa je smotrno spremljanje podatkov o bolniškem staležu, poškodbah, napakah pri delu, invalidnosti, ugotovitvah preventivnih pregledov in drugo,« je dejala Koščeva. V grobem le nekaj mogočih vsebin programa: podpora pri premagovanju različnih zdravstvenih težav zaposlenih, podpora pri oblikovanju zdravih navad in opustitvi nezdravih, uspešna vrnitev na delovno mesto, krajše »regeneracijske« minutke ipd. Ena od uporabnih tehnik dvigovanja dobrega počutja temelji na ideji, da je mogoče dobro počutje povečati, če se manj srečni ljudje naučijo posnemati lastnosti srečnih ljudi.
