Razlika med 10-letnimi državnimi obveznicami in ameriškimi državnimi trimesečnimi menicami je prvič po letu 2007 v tem tednu prešla v negativno območje, kar pomeni, da investitorji zahtevajo večji donos za trimesečno obdobje kot za 10-letno obdobje. Z drugimi besedami povedano, globalni vlagatelji za tveganje v prihajajočih treh mesecih zahtevajo višji donos kot za tveganje v prihajajočih 10 letih. To se je nazadnje zgodilo v letu 2007.
Medtem ko so se donosnosti na ameriške obveznice v zadnjem mesecu zniževale, so skoraj vsi pomembnejši svetovni delniški indeksi izgubljali. Ameriški indeksi S&P500, NASDAQ in Dow Jones so v zadnjem mesecu dni, preračunano v evre, izgubili 4,7, 4,5 in 6,5 odstotka. V tem obdobju so bile izgube v vrednosti delniških papirjev v vseh izvoznih sektorjih, pridobil pa je sektor gospodarskih javnih služb v ZDA (+2 odstotka). Pomembnejši evropski indeksi so tudi izgubili. Nemški indeks DAX je izgubil 2,3 odstotka, medtem ko sta francoski in italijanski indeks izgubila 4,6 in 4,2 odstotka. Indeks STOXX Europe 600, ki je sestavljen iz največjih 600 evropskih podjetij, je izgubil 3,9 odstotka. Slovenski indeks SBITOP pa je v zadnjem mesecu izgubil »zgolj« 0,7 odstotka.
Poleg trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko ter prihajajočih pogajanj med ZDA in EU med kratkoročna tveganja na kapitalskih trgih lahko štejemo še brexit, sankcije proti Iranu in fiskalne težave nekaterih držav evrskega območja, med njimi Italije. Po poročanju Bloomberga evropska komisija trdi, da Italija ni dosegla zadostnega napredka pri zaobljubah glede zniževanja stopnje zadolževanja države in zaradi tega tvega disciplinske ukrepe, ki so v skladu z evropsko zakonodajo. Komisija od Italije do 31. maja zahteva pojasnila glede ravni dolga v letu 2018, ki jih bo upoštevala pri svoji končni odločitvi. Italiji sicer grozi kazen v višini štirih milijard evrov zaradi neuspešnega omejevanja dolga.
Na slovenskem borznem trgu pa ne moremo mimo zelo dobrega poslovnega izda novomeške Krke za prvi letošnji kvartal. V tem obdobju je družba dosegla dobiček na delnico v višini 2,19 evra, kar je 41,6 odstotka več kot lani v enakem obdobju. Prihodki Krke so v medletni primerjavi porasli za 12 odstotkov, na 378,5 milijona evrov, medtem ko so čisti dobiček pri Krki povečali za dobrih 42 odstotkov, na 70,3 milijona evrov. Omembe vredna je tudi približno 5-odsotna dividendna donosnost Krkinih delnic. Delničarji Krke bodo na skupščini 4. julija 2019 odločali o predlogu delitve bilančnega dobička za lani. Po predlogu bo višina dividende 3,20 evra bruto na delnico, kar je 10,3 odstotka več kot lani. Predvideni datum za nakazilo dividend je 18. julij 2019.
