Evropska komisija je danes znova priporočila začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Severna Makedonija si je to zaslužila z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja, izpostavlja komisija. A članice EU o tem odločajo s soglasjem, ki ga za zdaj ni na vidiku.
»Da bi ostala verodostojna, se mora EU držati svojih zavez,« je ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja dejal evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Ob tem je opozoril, da začetek pogajanj sproži dolg in zahteven proces. V primeru najmlajše članice Hrvaške je ta trajal osem let in nerealistično bi bilo pričakovati, da bi bil v prihodnje krajši.
Ti poudarki niso presenečenje, saj je kljub vnovičnemu pozitivnemu priporočilu še vedno izjemno vprašljivo, ali bodo članice junija dejansko sprejele odločitev o začetku pogajanj obeh držav. Do zdaj sta temu najodločneje nasprotovali zlasti Francija in Nizozemska. Članice širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem. Ob tem se pojavljajo ugibanja o možnosti preložitve odločitve in o možnosti sprejetja zgolj odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo.
Opozorila vsem, najbolj Turčiji
Komisija je sicer objavila poročila o napredku šestih držav Zahodnega Balkana – Severne Makedonije, Albanije, Srbije, Črne gore, BiH in Kosova – ter Turčije. Srbija, Črna gora in Turčija se že pogajajo, Severna Makedonija in Albanija čakata na zeleno luč za ta korak, BiH in Kosovo pa sta na repu kolone in še nimata statusa kandidatke. Hahn je ob tem izpostavil, da EU ne more in ne bo uvažala dvostranskih sporov, zato morajo države na poti v Unijo nujno zagotoviti več napredka v prizadevanjih za spravo, dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje po zgledu Skopja in Aten.
Glede BiH komisija izpostavlja mnenje o njeni prošnji za članstvo, češ da je mejnik v odnosih med BiH in EU. Vendar to mnenje v nasprotju s preteklimi ne vključuje jasnega priporočila članicam o ukrepanju. Mnenje o prošnji BiH navaja le 14 prioritet, ki jih mora država izpolniti, da ji bo mogoče priporočiti dodelitev statusa kandidatke oziroma začetek pristopnih pogajanj. Hahn je kot ključno izpostavil oblikovanje vlad na vseh ravneh, pri čemer je opozoril, da so bile volitve oktobra lani.
V primeru Črne gore in Srbije komisija prepoznava napredek na nekaterih področjih, a opozarja, da so potrebne odločnejše in učinkovitejše reforme na področju vladavine prava, Srbijo pa poziva tudi h konstruktivnemu pristopu k dialogu s Kosovom.
Kosovo komisija znova poziva k odpravi 100-odstotnih carin na blago iz BiH in Srbije ter k obnovi dialoga o normalizaciji odnosov s Srbijo.
V primeru Turčije je voditeljica zunanje politike EU Federica Mogherini izpostavila, da se ta država, ki je pomembna strateška partnerica Unije in ki ostaja kandidatka za članstvo v Uniji, še naprej oddaljuje od EU in da bi bilo koristno za obe strani, če bi se ta trend obrnil. sta
