Srbski predsednik Aleksandar Vučić je včeraj v srbski skupščini v več kot dvournem govoru, ki ga je del opozicije bojkotiral, predstavil dosedanje in prihodnje reševanje kosovskega vprašanja. Predvsem je dal vedeti, da mora Beograd popuščati in sklepati kompromise s Prištino. Morda je bil ta govor tudi priprava srbskega javnega mnenja na priznanje Kosova.
Po njegovih besedah so Srbi zdaj pred dvema možnostma. Ena je, da se normalizira odnose s kosovskimi Albanci, da se torej ohranja miren in stabilen položaj, ki omogoča gospodarski razvoj Srbije, ki preprečuje nadaljnje izseljevanje mladih iz Srbije in krepi srbsko vojsko. Druga možnost pa je, da se vzdržuje zamrznjeni konflikt, ki bi še poslabšal že tako katastrofalno demografsko sliko Srbije. Po ocenah Združenih narodov, ki jih je navedel, se bo namreč število vseh Srbov na Balkanu, če se bodo sedanji trendi nadaljevali, do konca 21. stoletja zmanjšalo na 4,5 milijona, Albancev pa povečalo na 9,4 milijona. Menil je tudi, da bi v primeru zamrznjenega konflikta Albanci prej ali slej napadli Srbijo.
»Gre nam za naše gospodarstvo. Zato moramo nadaljevati pogovore. Ali mislite, da se rad pogovarjam s Thacijem? Nikakor ne. A zame so pomembni interesi moje države. Smo na poti v EU, hočemo v skupnost teh držav,« je dejal Vučić in dodal: »Srbijo poskušam vrniti v življenje in v pogovore (s Prištino). Dosti ljudi smo izgubili.« Pred tem je našteval srbske žrtve med vojnami 20. stoletja, od balkanskih (ko je Kosovo prišlo pod Srbijo) do Natovega bombardiranja leta 1999 (ko je Srbija Kosovo dejansko izgubila). Med drugo svetovno vojno je poudaril srbske žrtve na drugi strani Drine.
Referendum o kompromisu s Prištino
Vučić v govoru ni razkril podrobnosti kompromisnega načrta, ki ga ima pripravljenega. Je pa dejal, da bodo o kakršnem koli dogovoru s Prištino odločali ljudje na referendumu. Opozoril je tudi pred izbruhom nasilja na Kosovu, če rešitve ne bo kmalu.
Že tako zaostreni odnosi so se še poslabšali lani, ko je Srbija uspešno blokirala sprejem Kosova v mednarodno policijsko organizacijo Interpol, Priština pa je kot odgovor na to uvedla stoodstotne carine na blago iz Srbije (in tudi iz BiH), kar je močno prizadelo srbske izvoznike. Aprila so na berlinskem sestanku o zahodnem Balkanu, ki sta ga sklicala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, govorili tudi o tem vprašanju, a Kosovo ni hotelo popustiti in umakniti carin. Vučić trdi, da zato, ker ima močno zaledje drugje – najbrž je mislil na ZDA. »Kosovske Albance neka močna tuja sila podpira pri lani uvedenih carinah na srbske izdelke,« je dejal Vučić. Po koncu konference, ko sta bila Merklova in Macron v resnici neuspešna, mu je, kot pravi Vučić, Macron dejal: »Aleksandar, prav si imel.«
Na koncu 150-minutnega govora se je Vučić zahvalil Vladimirju Putinu, ker je večkrat pomagal Srbiji na diplomatskem področju, Xi Jinpingu za gospodarsko pomoč in za prihod kitajskih turistov, ki so najštevilnejši v Srbiji. Zahvalil se je Indiji, latinskoameriškim in številnim afriškim državam, ker niso priznale Kosova. Sklenil je takole: »Srbija se ne more več dušiti v lažeh in hinavščini, v izmišljeni preteklosti… Če ne bomo pristali na kompromis, bomo izgubili vse.« Dodal pa je, da je prvi pogoj za sklenitev kompromisa kosovska ukinitev carin.
