Seveda se je volilna udeležba med državami močno razlikovala. Na vrhu lestvice sta se ponovno znašla Belgija in Luksemburg, kjer je glasovanje obvezno. V večini držav članic se je volilna udeležba zvišala, nekoliko je padla le v osmih državah članicah: v Bolgariji, na Malti, Portugalskem, v Grčiji, Luksemburgu, Italiji, na Irskem in v Belgiji. Najmočneje se je volilna udeležba povečala na Poljskem, kjer se je skorajda podvojila. S 23,83 odstotka pred petimi leti je narasla na 45,68 odstotka. Volilna udeležba je bila višja tudi v Sloveniji. V primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami se je povišala za slabe štiri odstotne točke, na 28,32 odstotka. Kljub temu je Slovenija po volilni udeležbi pristala na predzadnjem mestu med državami članicami. Nižjo udeležbo so imeli zgolj na Slovaškem. ag
Volilna udeležba v Sloveniji: Nižja je bila le na Slovaškem
Evropski uniji je uspelo obrniti negativni trend padca volilne udeležbe. S skoraj 51-odstotno volilno udeležbo je krepko izboljšala rezultat izpred petih let. Slovenija je kljub izboljšanemu rezultatu krepko zaostala za evropskim povprečjem. Politiki proevropsko usmerjenih strank so konec padanja volilne uddeležbe slavili kot zmago Evrope. Volitev za deveti sklic evropskega parlamenta se je udeležilo kar 50,94 odstotka volilnih upravičencev ali dobrih osem odstotnih točk več kot pred petimi leti. To je bila dejansko najvišja volilna udeležba v zadnjih petindvajsetih letih na evropskih volitvah.
(Foto: Luka Cjuha)
