Najbolj opazen je vzpon desnice in populistov v Italiji, kjer je pred štirimi leti slavila demokratska stranka. HDZ je na Hrvaškem izboljšala rezultat svojih prvih evrovolitev po vstopu v EU pred petimi leti in osvojila pet poslanskih mest, v Avstriji pa je afera Ibiza pustila bežen pečat pri svobodnjakih. Madžarska se vrti še naprej v svoji orbiti okoli Fidesza ter njegovega vodje in premierja Viktorja Orbana, ki jima zamrznitev članstva v evropski ljudski stranki EPP ni skrčila podpore, ampak se je stranka okrepila z dodatnimi štirimi poslanci.
Avstrija
Avstrijski volilci, starejši od 16 let, so se na volišča odpravili v senci afere Ibiza, ki je spodnesla prvaka svobodnjakov in vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja ter očrnila celotno vlado kanclerja Sebastiana Kurza. Slednji na čelu ljudske stranke ÖVP tega ni občutil, saj je znatno izboljšal rezultat izpred petih let s predvidoma sedmimi namesto petih od 18 poslancev, medtem ko so svobodnjaki izgubili le enega in ostali pri treh, socialdemokrati pa ohranili svojih pet. Enega od prej treh poslancev naj bi izgubili tudi zeleni, Nova Avstrija pa je ohranila edinega svojega. Dobra desetina od 6,4 milijona volilnih upravičencev se je letos odločila za glasovanje po pošti, njihove glasove, ki še lahko premešajo sinočnji volilni rezultat, pa bodo prešteli danes. Pred izbruhom škandala sta bili donedavni koalicijski partnerici ÖVP in FPÖ bolj izenačeni, zdaj pa je ljudska stranka prejela skoraj dvakrat več glasov, in sicer dobrih 34 odstotkov.
Hrvaška
Pri naših jugovzhodnih sosedih je vladajoča HDZ pridobila enega poslanca in jih bo imela zdaj v EP pet, socialdemokrati pa so pridobili tretjega. Preostalo trojico od enajstih s po enim zapolnjujejo presenetljivo tako imenovani suverenisti ter četrtouvrščena lista sodnika Mislava Kolakušića in Živi zid, medtem ko Amsterdamska koalicija z dvanajstim hrvaškim evroposlancem čaka na morebitni odhod Velike Britanije. Hrvati so se minulo nedeljo prvič odpravili na volišča po dvojnih parlamentarnih volitvah leta 2016, po katerih je na koncu vlado sestavila desničarska HDZ s sedanjim premierjem Andrejem Plenkovićem. Za poslance se je potegovalo 396 kandidatov na skupaj 33 listah, Hrvaška pa je podobno kot Slovenija predstavljala eno volilno enoto. Zmagovalko volitev HDZ sta pred volitvami podprla odhajajoča nemška kanclerka Angela Merkel in kandidat EPP za novega predsednika evropske komisije Manfred Weber.
Italija
Italijanska politična scena je od zadnjih evropskih volitev doživela največje spremembe, predvsem pa se je v njej izgubila demokratska stranka, ki je pred petimi leti s tedanjim premierjem Matteom Renzijem prejela dobrih 40 odstotkov glasov in s tem 31 od 73 poslancev v evropskem parlamentu oziroma enega več, kot sta jih Gibanje petih zvezd in Naprej Italija osvojila skupaj. Italija je pri evropskih volitvah razdeljena na pet volilnih okrožij, pri čemer se na nacionalni ravni glasovi porazdelijo med strankami, na ravni okrožij pa med kandidati na odprtih listah po regijah s fiksnim številom poslancev v evropskem parlamentu. Italijani so zadnji zaprli volišča, projekcije pa so pripisale zmago z dobrimi 30 odstotki Salvinijevi Ligi pred demokratsko stranko z do 25 odstotki ter Gibanjem petih zvezd z 18 odstotki, sledijo še Naprej, Italija in Bratje Italije, tako da bo zahodna soseda podporni steber populistične desnice EP.
Madžarska
Na Madžarskem je pričakovano absolutna zmaga pripadla Fideszu s še pet odstotnih točk večjo podporo kot pred petimi leti, tako da bo imel z dobrimi 56 odstotki glasov v EP 16 od 21 poslancev. Po dva bosta iz vrst opozicijskih socialistov in demokratične koalicije, skrajno desničarski Jobik pa je z dveh zdrsnil na enega. Madžarske volitve za EP so potekale pod pezo prepira z Viktorjem Orbanom, ki je poslance z zahtevo po izključitvi Fidesza iz parlamentarne skupine EPP označil za »uporabne idiote«, predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pa so v volilni kampanji obtoževali, da jemlje članicam EU pravico varovanja svojih meja. Marca zamrznjeno članstvo Fidesza v EPP se v anketah ni posebej odrazilo, Orban pa je nedavno na skupni tiskovni konferenci s tedaj še prvakom avstrijskih svobodnjakov Strachejem sporočil, da vodilni kandidat EPP Manfred Weber nima več njihove podpore.
