Tanja Fajon: Nadaljevanje dosedanjega dela
Tanja Fajon začenja svoj tretji mandat kot evropska poslanka. V minulem mandatu je bila ena od devetih podpredsednikov oziroma podpredsednic poslanske skupine S&D; je tudi podpredsednica stranke SD. »Predvidevam, da bom tudi v novem sklicu ostala na istih področjih, bo pa to odvisno od vodstva politične skupine,« je dejala. »Če bom članica odbora LIBE, si bom prizadevala za končanje dosjejev, ki so v tem mandatu zaradi nepodpore ostali blokirani v svetu: schengenske zakonodaje in neupravičene zapore notranjih meja, azilnega svežnja in vizumske liberalizacije za Kosovo,« je naštela. Nadaljevala bo predvsem delo na področju človekovih pravic, boja proti nestrpnosti, ksenofobiji, sovražnosti in lažnim novicam. Fajonova je bila v preteklosti medijsko izpostavljena kot ostra kritičarka madžarskega premierja Viktorja Orbána.
Milan Zver: Nadaljevanje dela, brez izrazitih prioritet
Zadnjih deset let je Zver evropski poslanec, izvoljen na listi SDS; je tudi podpredsednik stranke, ki je članica Evropske ljudske stranke (EPP). Po oceni spletne strani mepranking.eu, ki na podlagi aktivnosti ocenjuje posamezne poslance EU, se je Zver uvrstil med bolj aktivne in zasedel 130. mesto (med 750 poslanci). V svojem zadnjem mandatu je bil član odbora za kulturo in izobraževanje ter stalni poročevalec za program Erasmus+. Kljub temu je pomenljivo, da Zver med svojimi največjimi dosežki minulega mandata uvršča poimenovanje konferenčne dvorane evropskega parlamenta po Jožetu Pučniku. V svojem prihodnjem mandatu bi rad, pravi, nadaljeval svoje delo na področjih varnosti in obrambne politike ter izobraževanja, bolj konkretno pa se ni opredelil. Pred nastopom prvega mandata je bil Zver minister za šolstvo, leta 2012 pa je kandidiral za predsednika države, a se ni uvrstil v drugi krog.
Ljudmila Novak: Področje varnosti in regionalni razvoj
Novakova je edina povratnica v evropski parlament; evropska poslanka je bila že v letih 2004 do 2009, po koncu županovanja v občini Moravče. V prvem mandatu je bila članica odbora za kulturo in izobraževanje. »V prihodnje bo treba nadgraditi program Erasmus plus,« pred začetkom novega mandata izpostavlja Novakova. »Razporeditev po odborih bo odvisna od dogovora znotraj EPP, zato konkretnih ukrepov še ne morem razkriti, saj so ti vezani na odbore. Posvetila se bom področju varnosti, zanimiv pa je tudi regionalni razvoj,« je dejala. Novakova je bivša predsednica Nove Slovenije, leta 2008 je na položaju nasledila Andreja Bajuka. Na državnozborskih volitvah 2011 je stranki zagotovila vrnitev v parlament, odtlej je v njem poslanka. V času druge Janševe vlade je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini. Pred vstopom v politiko je poučevala nemščino in slovenščino na šolskih centrih in v mladinskih zavodih.
Klemen Grošelj: Usmeril se bo v obrambo in varnost
Nekdanji asistent na fakulteti za družbene vede, sicer pa doktor obramboslovja in strokovnjak za obveščevalno dejavnost, se je do leta 2011 ukvarjal predvsem z znanstvenimi vprašanji mednarodne varnosti in kriznega upravljanja. Leta 2011 je bil za kratek čas svetovalec ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter vodja kabineta, nato pa je zadnjih osem let delal na uradu za intelektualno lastnino, kot vodja sektorja za raziskave, poizvedbe in promocijo. Od septembra lani je državni sekretar na ministrstvu za obrambo.
V katerih odborih bi rad sodeloval, se še ni odločil, poudarja pa, da se bo osredotočiti na teme, ki so mu strokovno in politično blizu: varnost, znanost in raziskave, tehnološki razvoj. »Vodilo mojega delovanja bo krepitev vezi med parlamentom in volilci. Temu bom posvetil še posebno pozornost,« je rekel.
Irena Joveva: Za širšo uporabo stavbe v Strasbourgu
Z današnjim sestankom evropske poslanske skupine ALDE v Bruslju najmlajša slovenska evropska poslanka v zgodovini začenja delo v sklopu prvega mandata. Prej je bila novinarka, najprej na STA – leta 2014 je prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta –, zatem pa na komercialni televiziji. Doslej ni bila članica LMŠ. Želi si sodelovati v odborih, povezanih s človekovimi pravicami, socialo ali izobraževanjem.
»Najin (z Grošljem, op. p.) prvi korak k temu, da evropske institucije približamo ljudem, bo transparentno delovanje. Poraba mesečnega pavšala bo razkrita in javna. Prav tako bi lahko stavbo evropskega parlamenta v Strasbourgu (v času, ko tam ni plenarnega zasedanja) poleg organizacije obiskov uporabili še za predavanja, izobraževanja… Zakaj evropski parlament tiste tri tedne ne bi bil evropska univerza? Zdi se mi izvedljivo, tudi zato, ker so vsi datumi sej določeni leto dni vnaprej,« je dejala.
Franc Bogovič: Za aktivnejšo kohezijsko politiko
Kar trinajst let je bil Franc Bogovič župan Krškega in po tem je bržkone tudi najbolj znan. Pozneje je bil minister za kmetijstvo ter hkrati (pod)predsednik SLS. Pravkar začenja svoj drugi mandat kot evropski poslanec, četudi se je v prvem, sodeč po oceni spletne strani mepranking.eu, zgolj povprečno odrezal; zasedel je 353. mesto od 750.
Doslej bil aktiven na področju regionalnega razvoja. V novem mandatu se bo vključil v odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ter v regionalni odbor, morda tudi v odbor za transport in energetiko. Edini med evropskimi poslanci je opredelil svoje prioritete; izpostavil je projekt pametnih vasi. »Moj cilj je, da pametne vasi uveljavimo kot splošno politiko EU za razvoj podeželja, še posebno naravno, geografsko in demografsko zaostalih območij, Slovenija pa se pri tem uveljavi kot nosilec iniciative,« je rekel. V prihodnji finančni perspektivi je za ta projekt zagotovljenih 2,4 milijona evrov, »spraviti jih je treba v življenje«, je prepričan.
Milan Brglez: Izvolitev ga je ujela nepripravljenega
Pred politično kariero je bil Milan Brglez docent in predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, kjer je študente poučeval tudi o ustroju svetovne politike in varstvu človekovih pravic; njegova študentka je bila tudi sedanja poslanska kolegica Irena Joveva. Prvič je bil v parlament kot član SMC izvoljen leta 2014; zasedel je mesto predsednika DZ. Za poslanca na listi SMC je bil znova izvoljen na minulih predčasnih parlamentarnih volitvah, a je nato prestopil v SD. Je tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije. Kot evropski poslanec se bo osredotočil na mednarodne odnose, mednarodno pravo in človekove pravice. »Moj prvi ukrep oziroma pobuda bo pristop EU k evropski konvenciji o človekovih pravicah v skladu s pogodbo o EU,« je dejal Brglez, ki sicer priznava, da je tako presenečen, da se s prioritetami prav veliko še ni ukvarjal. Skok v evropski parlament mu je uspel s 4. mesta kandidatne liste SD.
Romana Tomc: Več pozornosti pokojninskim sistemom
Tomčeva začenja svoj drugi mandat kot evropska poslanka, četudi jo spletna stran mepranking.eu opredeljuje kot manj aktivno in jo med 750 poslanci uvršča na 487. mesto.
Pred tem je bila tri leta poslanka slovenskega parlamenta in njegova podpredsednica, prej pa direktorica sklada za razvoj kadrov in štipendije. V preteklosti je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo. Pred zaposlitvijo v državni upravi je bila slabo desetletje zaposlena na GZS, bila pa je tudi sekretarka Združenja podjetnikov Slovenije in Združenja računovodskih servisov. V Bruslju je bila članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja in davčno utajo. »Moje prioritete bodo povezane z delom, ki sem ga že opravljala,« je dejala na pragu novega mandata in dodala, da si bo prizadevala za to, da bi več pozornosti namenili demografiji in pokojninskim sistemom.
