Načeloma se vsi strinjamo, da si želimo, da bi bil promet, ko je govor o varnosti in prijaznosti do okolja, pisan z veliko začetnico. V to smer gredo tudi vsi napori avtomobilskih proizvajalcev, ki se trudijo, da bi bili štirikolesniki čim bolj varni in okolju prijazni, k čemur jih na neki način silijo vse strožja merila pri testnih trčenjih in evropska zakonodaja, ki proizvajalcem nalaga, da razvijajo varne in okolju prijazne avtomobile. Pri čemer jim grozi s konkretno visokimi globami, če ne bodo sledili začrtani poti. Na cestah glede varnosti in prijaznosti do okolja vlada precejšen nered, saj se avtomobili glede na starost močno razlikujejo, starejši so seveda občutno nevarnejši in tudi bolj umazani (pa čeprav segajo začetki homologacije v 70. leta minulega stoletja), vlada pa občutek, da so lastniki starejših celo na boljšem, saj jim na neki način gledajo skozi prste. Vse dokler ni starejši avto udeležen v hujši prometni nesreči. Od letnika je tedaj v marsičem odvisno, ali bo imela nesreča srečen ali nesrečen konec.
Homologacija seveda ni zgolj kartonček, ki dokazuje, da je bilo vozilo narejeno v skladu s preštevilnimi zahtevami, temveč gre za proces, ki se začne že pri konstrukciji avta, vse z željo, da se kasneje, ko vozilo zapelje na cesto, zaščiti uporabnika in tudi okolje. To pa seveda ni poceni. Težko si je predstavljati, koliko vozil na primer proizvajalec uniči pri preizkusnih trčenjih, koliko mora vložiti v različna druga testiranja in preizkuse. Tako naj bi bil zgolj eden od testov škodljivih izpustov vreden 20.000 evrov.
Vse, kar je na avtomobilu originalno, mora biti prej homologirano, to pa prevedeno pomeni, da se hitro znajdete s težavah, če želite na karoseriji kaj spremeniti. Ključno je namreč, da uporabite originalne rezervne dele, v nasprotnem je že govor o predelavi, ki mora biti tudi iz varnostnih razlogov preverjena in odobrena. Pa čeprav bi šlo za »malenkosti«, kot so na primer drugačna kombinacija platišč in pnevmatik ali zamenjava svetlobnih teles. Predelovalec pa vam je dolžan izdati tudi potrdilo, s katerim potrdi, da je za predelavo ustrezno usposobljen in da je vgradnjo opravil skladno z zahtevami homologacijskega tehničnega poročila.
Homologacija je imela in bo imela enako poslanstvo, ki ga omenjamo znova – skrbeti za varnostni in okoljski red na cestah. Ni birokracija ali sama sebi namen, kot si misli marsikateri Slovenec. Zato se vam je ni treba bati, pa čeprav boste zanjo odšteli kar nekaj denarja (najmanj 90 evrov), porabili kar nekaj časa (najmanj dva dni) in verjetno dobili še nekaj dodatnih sivih las.
