Slovenske ceste letos spominjajo na bojišče, saj ne mine teden, da ne bi kdo umrl. Mrtvih je skoraj dvakrat več kot v primerljivem obdobju lani. Razlogi so seveda različni. Nekateri so za svojo smrt krivi tudi sami, ker so pač vozili prehitro glede na vozniške sposobnosti in vremenske razmere. A kaj reči, ko življenje izgubi nedolžni človek, ki je imel zgolj to smolo, da se je našel na poti neprevidnega in malomarnega voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih substanc? In je za nameček s kraja nesreče celo pobegnil. Žal se to na slovenskih cestah dogaja prepogosto. Najverjetneje tudi zato, ker takšni povzročitelji za svojo norijo niso ustrezno kaznovani in v družbi osramočeni. Do konca življenja.

V skladu s kazenskim zakonikom je za kaznivo dejanje nevarne vožnje pod vplivom alkohola ali drog zagrožena kazen do 12 let zapora. Toda sodni procesi zadnjih let razkrivajo, da smo do takšnih povzročiteljev kot družba nedopustno tolerantni. Nedavno je bil tako voznik, ki je pijan do smrti povozil nosečo žensko, kaznovan z dobrimi osmimi leti zapora. Si predstavljate, kako se je ob prebiranju sodbe počutil njen partner in nesojeni oče? In kako se počuti še danes?

Prometna nesreča namreč sproža tragedije, ljudje, ki so na krut način ostali brez ljubljene osebe, pa še dolgo po nesreči ne funkcionirajo normalno. Nemalokrat postanejo družbeno breme, saj na delovnem mestu ne dajo več toliko od sebe kot pred izgubo bližnjega, prepogosto izgubijo tudi voljo do življenja. Čeprav se zdi na neki način nehumano tovrstne posledice ovrednotiti, pa je dejstvo, da ima država z žrtvijo strošek, ki je ovrednoten na 1,8 milijona evrov. In to ni ravno malo.

Zadnji čas je, da kot družba postanemo glasni in vožnji pod vplivom alkohola (končno) rečemo ne, povzročitelje pa pribijemo na križ in strogo kaznujemo. Tako pa vlada občutek, da smo do povzročiteljev tovrstnih prometnih nesreč preveč prijazni ter na sto in en način iščemo tolažilne razloge, zavoljo katerih so zaporne kazni milo rečeno nizke, kaznjenci pa jih praviloma po zaslugi »vzornega vedenja« nikoli ne odslužijo do konca. Žal tako v Sloveniji vlada narobe svet. Povzročitelji nesreč se (pre)hitro vrnejo v družbo in normalno živijo naprej, neutolažljivi svojci pa dneva D nikoli ne pozabijo.