S Kocbekom sem se prvič zares srečal, ko so me povabili, naj sodelujem pri branju v Cankarjevem domu. Koncept branja je bil, da naj vsak od nastopajočih izbere po eno pesem iz zakladnice slovenske poezije. Bil sem v veliki dilemi, kaj in koga naj izberem. Doma sem imel Kondorjevo antologijo, ki jo je uredil Janko Kos, moj profesor na komparativistiki. Listal sem jo in bral in se odločil, da bom na literarnem večeru v slovenskem kulturnem hramu nastopil s pesmijo Edvarda Kocbeka »Zgodovina«. Zakaj sem se odločil ravno za Kocbeka, mi je velika uganka.
Takrat sem bil mlad navdušenec, skoraj začetnik, in sem se rad oziral čez planke. Oziral sem se po tujih kulturah in pisanje slovenskih pesnikov, ne da bi ga zares ...