Redko se zgodi, da bi se na predstavitvi kakšne knjige zbralo toliko ljudi, kot jih je pritegnil izid zbirke kolumn Vlada Miheljaka s spremnimi karikaturami Franca Jurija; med njimi se je včeraj v ljubljanskem Konzorciju znašla tudi vrsta znanih obrazov iz akademskih, političnih in medijskih krogov. Knjiga Smeri razvoja II ima podnaslov Ilustrirani praktikum iz politične psihologije, skozi več kot 200 kolumn in pripadajočih podob, ki so bile med letoma 2003 in 2007 objavljene v Dnevniku, pa kritično portretira slovensko politično stvarnost omenjenega obdobja.
Izrekanje resnice (o) politiki
»To je knjiga zgodovinskega spomina za ljudstvo, ki zelo rado pozablja,« je dejal Valentin Bucik, predstojnik oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, »in zato se utegnejo nekatera poglavja iz nje danes zdeti kot znanstvena fantastika, pa čeprav se je vse, kar je opisano v njih, zares zgodilo.« Po njegovih besedah je Miheljak pri pisanju kolumn nedoumljivo vztrajen in kritičen, neponovljiv v sposobnosti poglobljene obravnave dogodkov, idejni širini in poznavanju raznovrstnih zgodovinskih kontekstov. »V resnici opravlja vlogo varuha demokracije in človekovih pravic v času, ko je kriza demokracije postala globalni pojav,« je povzel profesor Niko Toš, urednik knjige in zbirke (Refleksije), v kateri je izšla.
Kot poudarja sociolog Rudi Rizman, je dolgoletno sodelovanje Miheljaka in Jurija referenca na področju državljanskega razmišljanja in angažmaja, česar je v Sloveniji danes na žalost premalo. Kljub stanju, v katerem se je znašla družba, je veliko intelektualcev in humanistov preveč pasivnih, meni Rizman in poudarja, da Miheljak s svojo kritično držo pripoveduje resnico politiki. Seveda je to že zaradi zahtev po spoštovanju demokracije in človekovih pravic za marsikoga moteče, zlasti danes, ko po svetu vznikajo avtoritarni modeli vodenja držav. V tem smislu je Miheljak »kronist in komentator odmiranja demokracije«, ki se jasno zaveda mračnosti časa in nanjo dosledno opozarja.
Ohraniti smisel za humor
»Demokracija je danes bolj ogrožena kot kadar koli prej, kajti tako globalnega napada nase še ni doživela,« je ob tem pripomnil Vlado Miheljak. »Pogosto mi je kdo rekel, da sem v svojem pisanju preoster, toda na tovrstna dogajanja in težave se je preprosto treba vedno znova odzivati, kajti tega namesto javnih intelektualcev ne bo naredil nihče drug.« Obdobje, ki ga zajemajo zbrane kolumne, je označil za zelo turbulentno, saj so imele politične spremembe, ki so sledile razkroju LDS, močne posledice tudi na področjih, kot so mediji, kultura in znanost. »Pravzaprav je šlo za premike, ki so bili prvi znanilci orbanizacije.«
Karikaturist Franco Juri pa je pristavil, da živimo v obdobju, ko so novodobni populisti oziroma »fašisti tretjega tisočletja« prevzeli diskurz levice, ko gre za socialne teme ali nasprotovanje globalnemu kapitalu. »Ni pa jim uspelo prevzeti diskurza človekovih pravic in prav tega levica tudi v prihodnje ne sme opustiti – ravno tako, kot ne sme izgubiti smisla za humor, ki ga desnica nima.«
