Z njegovo odločitvijo se zdaj ne strinjajo mestni svetniki, ki so zahtevali, da se lokalna pivnica znova odpre, z utemeljitvijo, da je šlo za »izgubo občestvene zmogljivosti« ali po domače prostora, iz katerega po štajersko »bog ven roko moli« in vabi k molitvi predvsem žejne moške. V Angliji je dandanes več kot 40.000 pubov, v Walesu 2900 in na Škotskem dobrih 3600, njihovo zapiranje pa je opazno že leta. Jackie Parker iz organizacije CAMRA (Campaign for Real Ale) pravi, da so pubi »pomemben del nacionalne kulture in dragocen družabni prostor za spopad z osamljenostjo in družbeno izoliranostjo«, ter obžaluje, da se je od leta 2002 število malih pubov z do deset zaposlenimi na Otoku tako rekoč prepolovilo, s tedanjih 40.840 na lanskih 22.840. Robertu posledično ni razumljivo, da so mestni svetniki ob vseh izginulih pubih v lasti pivovarniških podjetij, ki so jih stroški in obisk manj prizadeli kot njega v dolgih letih lastnega vodenja točilnice, našli prav njega, da mu zapovedujejo, kaj naj počne v lastni hiši. Zdaj ga čaka boj z birokracijo, ki ji bo moral dokazati, da njegov pub ni življenjskega pomena za skupnost, v kateri je donedavna deloval, in da lahko postane zgolj družinska hiša, pri čemer se od njega pričakuje, da bo v postopku dopustil možnost, da zainteresirani za obnovitev točilnice hišo odkupijo in ga izselijo.

ljudje v objektivu Velika Britanija zapiranje pubov mestni svetniki družabnost