Svojo pravico si je moral izboriti na sodiščih – junija lani je namreč ustavno sodišče na Dunaju odločilo, da imajo osebe, ki niso ne ženskega ne moškega spola, pravico do ustreznih osebnih dokumentov. Helmut Graupner, Jürgenov odvetnik, se skupaj s svojim klientom veseli uspeha, vendar je ob tem opozoril na sporen odlok svobodnjaškega notranjega ministra Herberta Kickla, ki je decembra 2018 upravnim enotam naročil, da smejo v izdajah rojstnih listov spol opredeliti le kot moški in ženski, pri tistih, ki se rodijo kot interseksualci, pa morajo spol opredeliti kot »odprt«, razen v primerih, ko bi posebni odbori potrdili interseksualnost. Nerodno je to, da teh odborov še do danes niso ustanovili. Ljudje, ki bi torej v svojih dokumentih namesto »drugačen« hoteli imeti zapisano »inter« morajo svojo pravico še naprej iskati na sodiščih, je javnosti sporočil Graupner. Alex Jürgen se je rodil s slabo razvitimi moškimi spolnimi organi, a je v ranem otroštvu veljal za fanta, ime mu je bilo Jürgen. Ko je bil star dve leti, so zdravniki staršem svetovali, naj ga operirajo in mu odstranijo moške spolne organe, saj naj bi to koristilo njegovemu telesnemu in duševnemu zdravju. Starši so ob vstopu v šolo poslušali njihov nasvet in Jürgen je postal Alexandra. Danes 41-letni Alex, ki se bori za to, da bi lahko bil to, kar v resnici je, torej nekje med obema spoloma, se tudi v tej vlogi ni počutil dobro, pot do priznanja drugačnosti samemu sebi in drugim je bila zanj težka, spremljali sta jo odvisnost od mamil in levkemija. Del njegovega življenja je spremljala avstrijska režiserka Elisabeth Scharang in leta 2006 o njem posnela film z naslovom Tintenfischalarm (Alarm lignja).