Sklicujejo se na zakona o vohunjenju in temeljijo na predpostavki, da Assange ni novinar ter da je spodbujal krajo ameriških zaupnih informacij in ogrozil človeška življenja. Obtožnice so med novinarji in zagovorniki pravice do svobode medijev vzbudile ogorčenje, tudi v ZDA, kjer da pomenijo kršitev člena prvega amandmaja ameriške ustave.
Ameriško tožilstvo po novem obtožuje Assangea, da je večkrat nagovarjal nekdanjega vojaka Bradleyja Manninga (zdaj Chelsea Manning) h kraji tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ter posredovanju Wikileaksu v objavo. Manning, ki je imel dostop do zaupnih dokumentov, je to tudi storil in Wikileaksu izročil 90.000 tajnih poročil v zvezi z vojno v Afganistanu, 800.000 depeš o zaprtih domnevnih teroristih v Guantanamu in še 250.000 drugih diplomatskih dokumentov. Tožba, ki je bila sestavljena pri sodišču v zvezni državi Virginija, Assangeu očita, da je »razkril imena človeških virov in ustvaril resno in takojšnje tveganje za človeška življenja«, vključno z imeni Afganistancev, Iračanov, Irancev in Kitajcev.
Obtožujejo ga zarote in vohunjenja
Gre za sedem obtožnic zaradi nezakonitega pridobivanja zaupnih informacij, devet zaradi objave dokumentov in eno za zaroto v zvezi z vdorom v državni računalniški sistem. Obtožujejo ga zarote in vohunjenja z namenom pridobivanja tajnih podatkov ameriške vlade. Po pisanju časnika The Washington Post bi ga, če bo spoznan za krivega, lahko obsodili na zaporno kazen do 170 let.
Če pa bi ameriško sodišče Assangeu sodilo samo zaradi objave zaupnih informacij ali podatkov, bi to pomenilo neposredno kršitev prvega amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo medijev in do informiranja. V ZDA namreč osebo, ki objavi tajno informacijo, četudi nezakonito pridobljeno, ščiti ne le zakon, temveč tudi ustava. Če pa je bila informacija pridobljena ali ukradena z digitalnim piratskim delovanjem, je zadeva drugačna in pomeni kaznivo dejanje.
Ameriška administracija zato širi informacije, češ da Assange ni novinar, in označuje Wikileaks kot konspirativno organizacijo. Tako je o njej pred časom govoril tudi predsednik Donald Trump, v četrtek pa je tudi ameriški pomočnik državnega tožilca John Demers dejal: »Julian Assange ni novinar; naše ministrstvo pa jemlje vlogo novinarjev v naši demokraciji resno«.
Wikileaks: to je norost
Odzivi na nove obtožnice so bili takojšnji. Wikileaks jih je označil za norost, ki pomeni konec novinarstva na področju državne varnosti in nespoštovanja svobode govora. Odbor novinarjev za svobodo tiska (RCFP) opozarja, da obtoževanje nekoga zaradi prejemanja in objave tajnih informacij pomeni resno grožnjo novinarskemu poslanstvu, ki je zavezano širjenju informacij javnega interesa.
Direktor RCFP Joel Simon je ponovil, da gre v tem primeru za napad na prvi amandma ameriške ustave.
Chelsea Manning, ki je bila v zvezi s tem leta 2013 obsojena na 35 let zapora, leta 2017 pa izpuščena na prostost, so zdaj znova aretirali, ker ne želi pričati proti Assangeu.
Ta je v britanskem zaporu, potem ko ga je britanska policija 11. aprila letos aretirala na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je prebival od junija 2002. Tam prestaja 12-mesečno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi kršitve pogojnega izpusta, in čaka na odločitev britanskega pravosodja, ali ga bodo izročili ZDA ali Švedski, ki je vnovič razpisala mednarodno tiralico za njim zaradi domnevnega posilstva.
