Usoda ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea je danes postala še bolj negotova. Švedsko državno tožilstvo se je namreč odločilo vnovič odpreti preiskavo obtožb o posilstvu, ki naj bi ga zagrešil. Ob tem se tako postavlja več vprašanj, denimo, komu bodo Britanci prej izročili Assangea – ali Švedski ali ZDA, ki zahtevajo njegovo izročitev, da bi mu sodili za zaroto v zvezi z objavo več sto tisoč tajnih dokumentov. Pri tem jim bo v pomoč tudi odločitev ekvadorske vlade, da bo ameriškim preiskovalcem izročila vse gradivo, ki ga je avstralski heker in novinar zbral v sedmih letih bivanja na njihovem veleposlaništvu v Londonu.
Možnost preiskave zoper Assangea zaradi posilstva na Švedskem se je znova odprla z njegovo nedavno aretacijo, potem ko mu je Ekvador odrekel gostoljubje na svojem veleposlaništvu, kaznivo dejanje posilstva pa na Švedskem zastara prihodnje leto. Švedsko tožilstvo je primer odprlo na zahtevo ene od domnevnih žrtev. Tožilka Eva-Marie Persson je na tiskovni konferenci v Stockholmu povedala: »S tem ko je zapustil (ekvadorsko) veleposlaništvo, so se okoliščine spremenile, zato menim, da so dani pogoji, da nadaljujem s primerom.« Dejala je, da bo na sodišču v Uppsali vložila zahtevo za njegov pripor in izdala evropsko tiralico, kot zahteva postopek. Odločitev o tem, čemu bodo dali prednost – ali evropski tiralici ali ameriški zahtevi o izročitvi – pa je po njenem v rokah britanskega sodstva.
Ekvador obrnil ploščo
Assangea je britanska policija priprla leta 2012 na zahtevo švedskega pravosodja, ki ga je obravnavalo zaradi dveh domnevnih posilstev ter drugih obtožb o spolnih zlorabah in izsiljevanju, ki naj bi jih zagrešil leta 2010 med konferenco Wikileaksa v Stockholmu. Iz pripora je bil po plačilu varščine izpuščen, zatem pa junija 2012 poiskal zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Švedske obtožbe je takrat zavrnil kot izmišljene in ukano, da bi ga izročili ZDA, ki so za njim izdale tiralico.
Azil in ekvadorsko državljanstvo mu je podelil tedanji levičarski predsednik Rafael Correa (2007–2017). Kljub temu mu britanska vlada ni dovolila odpotovati v Quito, čeprav to mednarodni sporazumi v takih primerih dopuščajo. Leta 2017, ko je bil Assange že pet let na ekvadorskem veleposlaništvu, je švedsko sodišče preiskavo zoper njega opustilo, ker ni kazalo, da bi jo lahko končali.
V Ekvadorju pa se je tega leta zamenjala oblast in novi predsednik Lenin Moreno se je odločil za sodelovanje z Londonom in Trumpovo administracijo. Assangeu je odpovedal zatočišče in ga 11. aprila letos prepustil britanski policiji, in tudi zaradi dokumentov, ki jih je objavil Wikileaks in ki povezujejo Morenovega brata s korupcijsko afero. Britansko sodišče je Assangea pred dnevi obsodilo na leto dni zapora zaradi kršitve določil pogojnega izpusta leta 2012.
Dokumenti v roke ZDA
Španski časopis El Pais pa poroča, da je ekvadorsko generalno tožilstvo izdalo nalog za preiskavo prostorov na veleposlaništvu v Londonu, kjer je Assange bival in delal sedem let. Dokumente, računalnike, spominske ključke USB, mobilni telefon, CD-je ter drugo gradivo in naprave, ki jih je imel na veleposlaništvu, naj bi izročili ZDA. Po virih španskega dnevnika naj bi pregled prostorov opravili prihodnji teden v sodelovanju s preiskovalci ameriškega pravosodnega ministrstva, Assangeevi pravni zastopniki pa naj bi bili že obveščeni o zaplembi njegovih osebnih predmetov in dokumentov.
Eden od Assangeevih odvetnikov Aitor Martinez je izjavil, da gre »za očitno in skrajno kršitev pravice do obrambe, ker so v teh dokumentih in elektronskih arhivih zabeležene vse komunikacije, ki jih je imel s svojimi pravnimi zastopniki, in tudi uradna dokumentacija v zvezi s tem. Gre za občutljiv material, ki bo ZDA omogočil skonstruirati in ustvarjati nove obtožnice za zahtevo po njegovi izročitvi.«
