Britanske oblasti so Assangea aretirale 11. aprila na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Po tem je švedska tožilka Eva-Marie Persson dejala, da je bil »Assange aretiran v Veliki Britaniji, tako da so pogoji za zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga znova izpolnjeni, kar pa ni veljalo pred 11. aprilom«.
Pridržanje osebe v odsotnosti je običajen del švedskega sodnega postopka, ko je osumljenec v drugi državi ali ko ga ne morejo najti. Če bo sodišče pridržanju ugodilo, bo to prvi korak na poti do morebitne izročitve Assangea Švedski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Evropski nalog za prijetje in predajo je sodna odločba, ki jo ena od držav članic EU izda in pošlje drugi državi članici z namenom, da se oseba, ki je navedena v nalogu, prime in preda državi, ki je nalog izdala. Organom pregona omogoča aretacijo osumljencev brez dolgotrajnih postopkov tradicionalnega izročanja.
Primer spolnega napada iz leta 2015 zastaral
Švedske oblasti so sicer leta 2017 proti Assangeu končale preiskavo zaradi domnevnega posilstva, saj je bila takratna tožilka mnenja, da ne morejo nadaljevati preiskave, ker Assange, ki je bival na ekvadorskem veleposlaništvu, ni bil dosegljiv
47-letnika posilstva obtožuje ženska, ki se je z njim srečala avgusta leta 2010 na konferenci Wikileaksa v Stockholmu. Obtožuje ga spolnega odnosa, med katerim je spala, poleg tega pa ni uporabljal zaščite. Pred tem naj bi sicer večkrat zavrnila nezaščiten spolni odnos.
Assange trdi, da je privolila v spolni odnos in pristala na to, da ne uporabita zaščite. Zaradi spolnega napada so ga sicer preiskovali v še enem primeru, a je ta leta 2015 zastaral.
Assange kršil določila pogojnega izpusta
Britanske oblasti so ustanovitelja Wikileaksa aretirale potem, ko mu je Ekvador odvzel državljanstvo in mednarodno zaščito. Britansko sodišče ga je v začetku maja obsodilo na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo, saj se je bal, da bi ga Švedska izročila ZDA.
Britansko sodišče medtem obravnava ameriško zahtevo za izročitev. Uradno so ga v ZDA obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Švedska tožilka Eva-Marie Persson je dejala, da je odločitev, katera zahteva za izročitev bo imela prednost, na strani oblasti Združenega kraljestva.
Iz Wikileaksa pa so sporočili, da naj bi Ekvador danes dovolil ameriškim predstavnikom vstop v svoje veleposlaništvo v Londonu in da zasežejo njegovo lastnino, med drugim njegove rokopise, pravne dokumente, zdravstvene podatke in elektronske naprave. Med tem »nezakonitim« dejanjem ne bo navzoč ne Assange niti njegovi odvetniki, so poudarili. Pojasnili so, da zaseg njegove lastnine krši zakone o zaščiti zdravstvenih podatkov in zaupnosti pravnih dokumentov ter zaščito medijev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
