Okruški ometa na tleh dajejo vedeti, da napis »Pozor, odpada omet« na pročelju Baragovega semenišča že nekaj časa ni sam sebi namen, bela barva se je z oken že precej odluščila, temno pohištvo v sobah je iz nekega drugega obdobja. A študenti, ki bivajo v študentskem domu Akademski kolegij, imajo svoje polkrožno domovanje ob Vilharjevi cesti radi. Bolj kot o pomanjkljivostih govorijo o njegovih prednostih. Imajo atrij, kjer se lahko na prostem družijo in študirajo, sobe so prostorne, svetle in večinoma enoposteljne. Zavod Študentski dom (ŠD) Ljubljana, pod okriljem katerega delujejo ljubljanski študentski domovi, dotrajanost stavbe opravičuje z nizkimi stanarinami, študenti pa imajo tudi nekoliko več svobode pri urejanju svojih sob.
V domu se dobro počutijo
»Ko sem obiskala prijateljico v tem študentskem domu in videla, kako prostorne so sobe in da je možnost dobiti samsko sobo, kar je sicer zaradi dolgih čakalnih list težko, sem se takoj odločila zanj. To je moj tretji študentski dom, a je zame najboljši. Lahko se počutiš res domače, saj ni tako sterilen kot novejši domovi,« pove študentka Marija Glavaš. Podobno svoje dvoletno bivanje v Akademskem kolegiju opisuje Patricija Šošter: »Ta dom sem izbrala, ker so bile sobe na Kardeljevi ploščadi zasedene, Akademski kolegij pa je prav tako blizu moji fakulteti. Odločitev je bila še lažja, ker sem takoj dobila samsko sobo.«
Čeprav se bliža izpitno obdobje, pa njuna skrb, kot tudi skrb številnih stanovalcev Akademskega kolegija, niso zgolj izpiti. Prihodnost nekaj več kot 200 študentov v Baragovem semenišču je namreč že nekaj časa negotova. Odkar je po zaključeni denacionalizaciji lastnica Plečnikove stavbe postala ljubljanska mestna občina, med predstavniki mesta in ŠD Ljubljana oziroma pristojnim ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga vodi minister Jernej Pikalo, potekajo pogovori o nadaljnji uporabi dobrih 5300 kvadratnih metrov semenišča, kolikor ga zaseda študentski dom. ŠD Ljubljana je lahko stavbo desetletja uporabljal brezplačno, občina pa odslej pričakuje najemnino.
V treh letih do dodatnih postelj?
Na občini so v pogodbi, ki bi jo sklenili za tri leta, višino mesečne najemnine določili na osem evrov za kvadratni meter. Za uporabo prostorov bi tako dobili slabih 43.000 evrov na mesec, ki bi jih, kot so pojasnili, takoj namenili vzdrževanju stavbe. Rok za podpis pogodbe se je iztekel konec februarja, a so na ministrstvu zagotovili, da pogovori z občino o nadaljnji usodi Akademskega kolegija še vedno potekajo. »MIZŠ si prizadeva, da se omogoči nadaljnja uporaba doma Akademski kolegij za namestitev študentov vsaj za obdobje treh let,« so sporočili z direktorata za investicije. Pojasnili so, da bi v tem času ministrstvo v sodelovanju s ŠD Ljubljana poiskalo nadomestne oziroma dodatne zmogljivosti za nastanitev študentov. »Pomembno je, da bo sprejeta odločitev, ki bo omogočala, da nastanitvene zmogljivosti v naslednjem študijskem letu ne bodo manjše, kot so zdaj,« so zapisali na direktoratu. Na vprašanje, kolikšno najemnino bi bili pripravljeni plačati in kako blizu so dogovoru, konkretno niso odgovorili.
Tudi informacije, ki jih imajo študenti, so za zdaj skope. Predvidevajo, da bo usoda Akademskega kolegija znana najkasneje poleti, ko ŠD Ljubljana objavi razpis za naslednje študijsko leto in mora torej vedeti, koliko postelj bo na voljo. Stanovalci doma imajo sicer zagotovilo zavoda, da tudi v primeru selitve ne bodo ostali brez namestitve. Preselili bi jih v Rožno dolino, kjer zdaj stanujejo Erasmusovi študenti. A selitev bi bila za številne stanovalce težka. »Stanarina za enoposteljno sobo v Akademskem kolegiju znaša dobrih 40 evrov, v Rožni dolini študenti plačujejo več za posteljo v majhni dvoposteljni sobi. Na izbiro doma pomembno vpliva tudi njegova lokacija,« zgolj nekaj sprememb, ki bi jih doletele ob selitvi, izpostavi Veronika R.
Festival kot opozorilo
Ob tem študentke opozarjajo, da bi bila izguba študentskega doma širši problem. Dobrih 200 študentskih postelj manj bi namreč še dodatno poglobilo prostorsko stisko, s katero se soočajo v ljubljanskih študentskih domovih. Še februarja je denimo na posteljo čakalo več kot 600 študentov. »Dvesto študentskih postelj manj tako pomeni dvesto iskalcev najemniških stanovanj več na trgu in posledično višje najemnine za vse prebivalce Ljubljane,« opozarjajo sogovornice.
Zato so študenti, ki jim je mar za usodo Akademskega kolegija, združili moči. Že nekaj časa pripravljajo skupščine z naslovom Kje bomo pa jutri spali?, danes in jutri pa v študentskem domu poteka tudi Festival Akademskega kolegija. Na dvodnevnem festivalu ne želijo opozoriti zgolj na morebitno izgubo študentskega doma v Baragovem semenišču, temveč tudi na prostorsko stisko v študentskih domovih in širšo stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Ob tem upajo, da se jim bo pri prizadevanju za spremembe pridružilo še več študentov in da bo njihov glas dosegel predstavnike oblasti.
