Študenti, ki prebivajo v študentskem domu Akademski kolegij, so zaskrbljeni, saj je njihova usoda za Bežigradom negotova. »Smo na robu tega, da ostanemo brez doma sredi stanovanjske krize,« so študenti zapisali v pismu, ki so ga objavili na Radiu Študent. Zavod Študentski dom Ljubljana, pod okriljem katerega deluje tudi dom Akademski kolegij, je namreč že od leta 1952 prostore Baragovega semenišča, kjer imajo 203 ležišča, uporabljal brezplačno in takšen dogovor z ljubljansko mestno občino želi tudi v prihodnje. S tem se občina, ki je po dolgotrajni denacionalizaciji dokončno postala lastnica celotnega semenišča, ne strinja in v zameno za uporabo prostorov zahteva najemnino. »Študentski domovi so vsa leta študentom računali najemnino za objekt, za katerega sami najemnine niso plačevali, kakor tudi niso nič vlagali v vzdrževanje stavbe. Na občini pa smo, kot dober gospodar, dolžni skrbno ravnati z našimi nepremičninami,« so sporočili z občine.
Četudi bosta zavod oziroma pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter občina sklenila dogovor o najemu, bo pogodba sklenjena zgolj za določen čas, iz občinskih načrtov za ureditev območja okoli Baragovega semenišča pa je mogoče tudi sklepati, da študentski doma tam dolgoročno ni predviden.
Študenti imajo Akademski kolegij radi
Študenti bi se morali po informacijah, ki jih imajo, v najslabšem primeru iz Akademskega kolegija izseliti septembra. »Pri tem je moteče predvsem to, da bi se, glede na informacije, obnova okolice in s tem tudi Baragovega semenišča začela šele po letu 2020. Ne razumemo torej, zakaj se občini z našo izselitvijo tako mudi,« so zapisali študenti, ki so moči združili na družbenem omrežju. Ob tem so pojasnili, da naj bi jih zavod Študentski dom Ljubljana premestil v sobe v drugih študentskih domovih, v katerih so nameščeni študenti v okviru izmenjave Erasmus in se bodo poleti izpraznile. A sobe, opozarjajo, niso primerljive po prostornosti, številni bi se morali iz enoposteljnih sob preseliti v dvoposteljne, prav tako so drugje stanarine višje.
Študenti upajo, da bo občina upravi ponudila najmanj dovolj časa, da jim ta zagotovi primerljiva nadomestna ležišča, čeprav izselitev zanje ne bo lahka. »Na ta dom smo zelo navezani in radi tu živimo. O našem domu je slišati marsikaj slabega, a vsak, ki tu preživi dlje časa, odkrije njegove čare. Prostor je idealen za študentski dom, saj ima tudi atrij, v katerem se poleti učimo, igramo odbojko, pijemo kavo ali poležavamo na travi. Skrbimo tudi za domski vrt. Bolela nas ne bi le premestitev v drug dom, ampak nasploh izguba tako super študentskega doma.«
Občina ponudila triletni najem
Na občini so medtem pojasnili, da so ministrstvo ves čas obveščali o poteku denacionalizacije in da so se s predstavniki ministrstva na decembrskem sestanku dogovorili o uporabi prostorov v zameno za plačilo najemnine. Kot je razvidno iz dokumentov, občina za prostore Akademskega kolegija pričakuje osem evrov na kvadratni meter oziroma slabih 43.000 evrov na mesec. »MOL je takoj posredoval na ministrstvo ustrezne listine, zavedajoč se težav pri preselitvi pa ponudil, da se lahko ta izvede v razumnem roku treh let, ko lahko ministrstvo zgradi nove domove ali razpiše koncesijo, vendar pod pogojem plačila najemnine, s katero bomo lahko takoj sofinancirali vzdrževalna dela na stavbi,« so pojasnili na občini, kjer do zdaj še niso prejeli podpisane pogodbe. Rok za njeno sklenitev sicer poteče konec februarja.
V zavodu Študentski dom Ljubljana medtem skupaj z ministrstvom iščejo rešitve. »Prizadevamo si, da bi dom lahko še naprej uporabljali za nastanitev študentov, in sicer ne samo do konca letošnjega študijskega leta, ampak do pridobitve ustreznih nadomestnih zmogljivosti,« je v imenu zavoda sporočil Igor Brlek. Predvsem si zavod in ministrstvo prizadevata za gradnjo nadomestnega študentskega doma, s katerim bi lahko dolgoročno reševali prostorsko stisko. Trenutno namreč na prosto sobo v Ljubljani čaka 617 študentov. Ob tem je Brlek zagotovil, da študenti, ki zdaj prebivajo v Akademskem kolegiju, niti ob morebitni predčasne izselitve ne bodo ostali brez ležišč, saj jim jih bodo zagotovili v preostalih domovih.
Na morebitno izselitev študentov iz Akademskega kolegija so se odzvali tudi v Študentski organizaciji Slovenije, kjer so do nastale situacije kritični. Opozorili so, da zaradi »finančne ugodnosti v domu pogosto prebivajo študenti, ki si težko privoščijo bivanje v katerem od dražjih študentskih domov, zato je na reševanje tega problema treba gledati tudi v luči socialnega položaja študentov, ki tam prebivajo«. Študentski dom Akademski kolegij je namreč precej dotrajan. Temeljito obnovo Plečnikove stavbe je oviral dolgotrajen denacionalizacijski postopek, Študentski dom Ljubljana pa je slabo ohranjenost doma upravičil tudi z nižjimi najemninami.
Kot smo že poročali, želi občina Baragovo semenišče, ki si ga je Plečnik zamislil kot sklenjeni krog, a drugega polkroga niso dogradili, dokončati, hkrati pa občinski načrti obsegajo celovito prenovo območja. »Dokončali bomo objekt in uredili podzemno garažo, vzporedno bomo porušili staro pošto, kjer bomo dobili dodatno zeleno površino,« je že pred časom nekatere posege naštel ljubljanski župan Zoran Janković. V novem delu bosta prostore dobila občinska zavoda Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče, ki tam že delujeta.
