S to izjavo je Zelenski po mnenju premierja »prevzel odgovornost za vse grožnje na trenutnem dnevnem redu«. Grojsman, zaveznik nekdanjega predsednika Petra Porošenka, je tudi dejal, da bo sodeloval na prihajajočih parlamentarnih volitvah, poroča agencija Reuters.
Zelenski je po prisegi sporočil, da je razpustil parlament, da bi omogočil razpis predčasnih volitev. Volitve bi lahko po njegovih besedah bile v dveh mesecih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predčasnih volitev sicer po ustavi ne sme razpisati manj kot šest mesecev pred iztekom mandata trenutnega parlamenta.
Zelenski v parlamentu nima večinske podpore in je svoje nasprotnike med poslanci v spodnjem domu parlamenta obtožil, da so namerno prelagali njegovo prisego, saj so potrebovali kar nekaj tednov, da so se dogovorili o datumu.
Že pred prisego je grozil, da bo sprožil proces razpustitve parlamenta in razpisal predčasne volitve, da bi unovčil svojo priljubljenost. V parlamentu ni poslanca iz njegove pred dobrim letom ustanovljene stranke Služabnik ljudstva.
Ukrajinska stranka Ljudska fronta je v petek oznanila, da bo zapustila vladajočo koalicijo. S tem pa bi tudi lahko preprečila predčasne parlamentarne volitve, saj imajo po razpadu koalicije stranke 30 dni časa, da sestavijo novo. Predsednik v tem času bojda ne sme razpustiti parlamenta ali razpisati predčasnih volitev, je pred dnevi poročal Radio Free Europe/Radio Liberty.
Ankete sicer kažejo, da bi Ljudska fronta, ki je z 80 od 450 sedežev druga največja stranka v parlamentu, na novih volitvah komaj še prišla v vrhovno rado. Nedavna anketa skupine Rating pa kaže, da bi stranka Zelenskega Služabnik ljudstva dobila skoraj 30 odstotkov glasov, je pred dnevi poročal Bloomberg.
Odstop in udejstvovanje na prihodnjih parlamentarnih volitvah je v petek napovedal tudi ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. Dodal je, da bo svoje odstopno pismo v vrhovno rado in predsedniku države poslal po njegovi prisegi.
