Najboljša znanstveno-tehnološka inovacija Univerze v Ljubljani je odkritje, ki bo občutno pocenilo izdelavo vodikovih gorivnih celic. Te bodo v prihodnosti pomembne zlasti v avtomobilski industriji. Podjetniška skupina s Kemijskega inštituta ter Inštituta in akademije za multimedije je iz proizvodnega procesa izločila približno polovico plemenite kovine platine in jo nadomestila z veliko cenejšim bakrom. »S tem je naš izdelek postal dvakrat cenejši od konkurence,« je povedal predstavnik skupine Matija Gatalo s Kemijskega inštituta. »Poskrbeli smo za boljšo izkoriščenost in učinkovitost platine, kar je lahko zelo pomembno, ko želiš na primer proizvesti milijon avtomobilov na leto,« pravi Gatalo. Nagrado za najboljšo inovacijo leta 2019 jim je podelil rektor univerze Igor Papič.
Boj proti bakterijam
Na univerzitetni slovesnosti minulo sredo je rektor Papič podelil še dve priznanji najboljšim inovatorjem. Drugo mesto je zasedla skupina s fakultete za farmacijo, ki je odkrila nov način zdravljenja bakterijskih okužb. Te so za zdravnike in farmacevte vse večji problem, saj je vse več bakterij odpornih proti antibiotikom. »Z izumom rešujemo problem bakterijske rezistence, ki postaja resna nevarnost za javno zdravje tako v kliničnem okolju kot v skupnosti,« pravi profesorica Lucija Peterlin Mašič. »Neuspeh v boju z bakterijsko odpornostjo bi lahko imel katastrofalne posledice za človeštvo in gospodarstvo – do leta 2050 bi lahko povzročil deset milijonov dodatnih smrti na leto,« opozarja profesorica. Njena raziskovalna skupina je odkrila nove spojine, ki delujejo na ravni bakterijske DNK in zavirajo njihovo razmnoževanje.
Od prebojnega odkritja penicilina je minilo že skoraj sto let, v zadnjih petdesetih letih pa je prišlo v klinično uporabo le majhno število novih protibakterijskih učinkovin. Problem je tudi umik številnih velikih farmacevtskih podjetij iz protibakterijskih raziskav, opozarja profesorica. »Okužbe, ki smo jih pred časom uspešno zdravili, bi lahko znova postale smrtne,« je povedala za Dnevnik. »Problema bakterijske rezistence resda ne bomo mogli nikoli popolnoma zajeziti, s številnimi smotrnimi ukrepi pa lahko upočasnimo njen razvoj.«
Garanje z računalniško miško
Tretja nagrajena inovacija se prav tako uvršča na področje medicine, vendar pa v nasprotju s prvima dvema ni del mikro sveta, temveč izdelek, ki ga je mogoče »prijeti v roke«. Dobesedno – podjetniška skupina z ekonomske fakultete, akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter medicinske fakultete je razvila ergonomski dodatek, podstavek za zapestje, ki preprečuje poškodbe zapestja oziroma bolezni karpalnega kanala.
Ukleščenje živca v zapestju je v zadnjem času najbolj razširjena težava med uporabniki računalnika in računalniške miške. Ob dolgotrajnem nepravilnem delu z računalnikom, če je zapestje v prisilnem položaju, se lahko pojavi odrevenelost prstov ali celo atrofija mišic v dlani.
Zapestnih opornic za preprečevanje tovrstnih poškodb je sicer na tržišču že precej, a nagrajeni izdelek carpio ima drugačno obliko – na sredini ima vgrajen kanal, ki razbremeni pritisk na zapestje. »Razvili pa smo tudi programsko opremo, ki si jo bo uporabnik lahko namestil na računalnik. Ta mu bo svetovala krajše premore med delom in prikazovala tudi vaje za raztezanje, prilagojene za vsakega uporabnika posebej,« napoveduje predstavnik inovacijske skupine Primož Erjavec. Napovedal je še, da bodo »zaradi velikosti in kupne moči trga« zapestni izdelek najprej prodajali v Nemčiji.
