Čas in kraj: 4. oktober 2018, okolica Preloke v bližni Vinice (Bela krajina). Kdo: pet oseb iz Sirije, po ena oseba iz Alžirije, Maroka, Zahodne Sahare in Tunizije. Prvo sporočilo na mobilnem telefonu ob 7.33: »Ravno smo vstopili v Slovenijo in bi radi zaprosili za azil. Devet nas je, med nami je mladoletnik s poškodovano nogo. Prosim, pošljite rešilca. Zdaj smo v gozdu. Prosim, pomagajte, zelo nas zebe.« Drugo sporočilo, ob 10.34: »Naša natančna lokacija je Preloka, Vinica, Slovenija.« Odgovor ob 10.59: »V redu, pošiljamo vašo lokacijo (policiji).« Odgovor ob 11.00: »Hvala. Fant ima velik problem z nogo. Prosim, pošljite reš...« Minila sta dva dneva, nakar sledi epilog: »Prišli so z orožjem in psi. Nato so nam Hrvati vzeli denar in telefone. Saj nismo kriminalci!«
To je eden od prepisov komunikacije med migranti in slovensko iniciativo Infokolpa, ki je lani jeseni ponujala pomoč prebežnikom, ki so prestopili mejo s Hrvaško in so v Sloveniji želeli zaprositi za azil. Člani Infokolpe so sprejemali klice na SOS-telefon, kamor so poklicali migranti, ki so po prestopu meje želeli priti v stik s policijo in so potrebovali mednarodno zaščito (azil). Telefonska pomoč je bila ustanovljena, ker se je od lanskega junija do jeseni v več deset primerih izkazalo, da policija prosilce za azil zavrača z zanikanjem in prevarami.
Policija pod drobnogledom
V navedenem primeru so slovenski policisti mladoletniku sicer dovolili zaprositi za azil, ostale pa so kljub prošnjam predali hrvaški policiji, ki jih je najprej dva dni zadrževala na policijski postaji, potem pa so jih prek zelene meje nagnali v Bosno in Hercegovino. Poročilo iniciative Infokolpa, ki je prvo te vrste v Sloveniji, zajema dvajset natančno dokumentiranih primerov, šestnajst dodatnih pričevanj iz Bosne in Hercegovine ter na pol tajni dokument, s katerim je vodstvo policije pred letom dni vsem policijskim postajam dalo navodila, kako naj ravnajo z migranti in prosilci za azil. Infokolpa bo celoten paket dokazov, da je slovenska policija na protipraven način migrantom onemogočala, da bi zaprosili za azil, danes predstavila v Znanstveno-raziskovalnem centru (ZRC) SAZU.
Kot je razvidno iz poročila, se postopki sicer niso vsi končali z deportacijo – nekaterim je policija omogočila prošnjo za azil, za več migrantov pa epilog (še) ni znan; vendar aktivisti njihovega prihoda v azilni dom niso zabeležili.
O policijskih kršitvah zakonodaje smo slovenski mediji že večkrat poročali, opozorila, da so policijski postopki netransparentni, so prišla od varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca (primer je celo na sodišču), sume, da so policijski postopki nezakoniti, pa preiskuje tudi specializirano državno tožilstvo. »Zbrana pričevanja kažejo na skrb zbujajočo sliko delovanja slovenske policije pri obravnavi migrantov na policijskih postajah,« so sporočili iz Infokolpe. Opozorili so tudi, da je po uvedbi posebnih policijskih ukrepov (domnevnih zavračanj prosilcev za azil) junija lani na policijski postaji Črnomelj delež prosilcev za azil med prijetimi migranti z 98 odstotkov nepojasnjeno padel na 3 odstotke.
Varuh človekovih pravic zaskrbljen
Zakaj takšen padec, smo vprašali policijo, vendar se do zaključka redakcije ni odzvala. Prav tako od policije nismo prejeli odziva na poročilo Infokolpe. Je pa vodstvo policije v preteklosti že večkrat zanikalo, da bi slovenski policisti na nezakonit način zavračali prosilce za azil. »Poročilo kaže, kako pomembno je slediti in uresničiti priporočila, ki jih je varuh na tem področju že podal policiji. Uresničitev teh priporočil nameravamo tudi podrobneje preveriti,« so sporočili iz urada varuha Petra Svetine. Varuh je med drugim policiji priporočil, naj postopke z migranti snema, da bi bili dvomi o tem, kaj se dogaja na policijskih postajah, odpravljeni.
