Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil izredne razmere zaradi tujih groženj ameriškim komunikacijskim omrežjem in podpisal ukaz, ki prepoveduje uporabo telekomunikacijske opreme tujih podjetij, ki predstavljajo takšno grožnjo. V Beli hiši javno niso imenovali nikogar, jasno pa je, da ukrep meri predvsem na kitajski Huawei, ki naj bi kitajskim oblastem lahko pomagal pri prisluškovanju. ZDA so močno lobirale v Evropi in drugje proti sklepanju poslov s Huaweijem pri postavljanju nove generacije mobilne telefonije 5G. Kitajsko podjetje obtožbe ZDA zanika.
Da je ukrep namenjen predvsem Huaweiju, je jasno tudi po tem, da je takoj po Trumpovem podpisu ukaza ministrstvo za trgovino dodalo kitajsko podjetje na seznam tistih, s katerimi lahko ameriška podjetja poslujejo samo s posebnim dovoljenjem urada za industrijo in varnost, ki spada pod trgovinsko ministrstvo.
Kitajska se je na odločitev Bele hiše odzvala z besedami, da bo zaščitila svoja podjetja pred »nepoštenim ravnanjem« ZDA, ki jih je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lu Kang pozval, naj končajo »napačni pristop«. Dodal je, da se tujim podjetjem na Kitajskem ni treba bati za poslovanje.
O ukrepu razmišljali leto dni
Že januarja so ZDA obtožile dve izpostavi Huaweija v zvezni državi Washington, da sta hoteli v letih 2012–2014 ukrasti trgovinske skrivnosti ameriškega podjetja T-Mobile US. Kanada pa je decembra lani na zahtevo ZDA aretirala glavno finančnico in hčer ustanovitelja Huaweija Meng Wanzhou zaradi obtožb, da je zavajala banke glede poslovanja podjetja z Iranom.
Agencija Reuters je poročala, da so o zaprtju vrat poslovanju s Huaweijem v ameriški vladi razmišljali leto dni, a so iz različnih razlogov odlašali. Zdaj pa je odločitev prišla kot nadgradnja stopnjevanja carinske vojne v zadnjih tednih, potem ko je propadel poskus sklenitve trgovinskega dogovora med državama. ZDA za to obtožujejo Kitajsko, rekoč, da je odstopila od številnih načeloma že dogovorjenih postavk. Zaradi tega je Trump prejšnji teden dvignil carine z 10 na 25 odstotkov za kitajske izdelke, ki predstavljajo uvoz v vrednosti 200 milijard dolarjev. Po mnenju ekonomistov bodo stroški carin večinoma preneseni na končno ceno, torej na ameriške potrošnike, Kitajska pa bi lahko utrpela padec izvoza. Uradni Peking je na potezo Washingtona odgovoril z zvišanjem carin na ameriške izdelke, ki predstavljajo 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA. Vanje so spet zajeti tudi kmetijski izdelki, ameriški analitiki pa poudarjajo tudi politično plat. Kaže namreč, da Kitajska načrtno dviga carine za izdelke iz tistih ameriških zveznih držav, kjer so volilci bolj naklonjeni Trumpu kot demokratom.
Pogovori med državama so zdaj zastali, morebitni napredek bi se lahko zgodil na vrhu G20 prihodnji mesec na Japonskem, kjer bosta tako Trump kot kitajski predsednik Xi Jinping. Na vrhu G20 decembra lani v Argentini sta Xi in Trump sklenila trimesečno premirje v trgovinski vojni, a potem v tem času ni bilo rezultatov pogajanj. ba, agencije
