Britanska konservativna vlada bo v tednu, ki se začne 3. junija, poslancem dala še eno priložnost, da glasujejo o brexitu. Toda o kakšnem brexitu? To hkrati je in ni jasno. V teoriji gre za dve možnosti, v praksi pa zelo verjetno za eno samo. Premierka Theresa May pravi, da bodo poslanci glasovali o brexitu ne glede na to, ali bo konservativna vlada z opozicijskimi laburisti sklenila brexitski kompromis, o katerem se neuspešno pogajajo že več kot sedem tednov.
Glasovanje o predlogu zakona o odhodu iz EU
Če brexitskega dogovora z laburisti ne bo, bodo poslanci glasovali o predlogu zakona o odhodu iz EU, ki bo poln novih določil, potrebnih za izstop iz EU. Podlaga za ta zakon je sporazum o izstopu, ki ga je vlada sklenila z EU, poslanci pa že trikrat zavrnili. Osnutek zakona naj bi bil že pripravljen, a ga vlada še skriva. Videlo naj bi ga zelo malo ljudi.
Tehnično gledano tako ne bo šlo za še četrto glasovanje o brexitskem sporazumu. Nekateri komentatorji pa ocenjujejo, da bo vlada s tem dala samo še več poslancem razlog, da glasujejo proti, in si torej še zmanjšala možnosti, da dobi zeleno luč v parlamentu.
Druga, precej manj verjetna možnost je, da bodo poslanci junija glasovali o sklenjenem kompromisu z laburisti, ki bi brexitski dogovor dopolnil z laburističnimi predlogi (carinska unija, potrdilni referendum…).
To novo glasovanje o brexitu je po zatrjevanju Downing Streeta 10 nujno, če naj bi Britanija zapustila EU še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami.
Če pade četrtič, bo mrtev
Velika novost v novem brexitskem načrtu Mayeve pa je sporočilo: če bi poslanci zavrnili ponujeno (torej premierkin predlog zakona o odhodu iz EU ali morebitni brexitski kompromis z laburisti), preostaneta le dve možnosti: trdi brexit, torej izstop iz EU brez dogovora, ali preklic izstopa iz EU. Zakaj? Zato, ker EU ni pripravljena na še eno odložitev brexita po 31. oktobru, ki je zdaj zadnji datum. Minister za brexit Stephen Barclay pravi, da bi bil brexitski sporazum, ki ga je z EU sklenila Mayeva, »mrtev, če bi ga poslanci še enkrat (četrtič) zavrnili«. Neimenovani vladni vir je to potrdil, rekoč, da bo to zadnji poskus Mayeve, da poslance prepriča, da ga sprejmejo. Vse to pa spominja na znano brexitsko taktiko premierke: izsiljevanje, tokrat z dodatnim upanjem, da si bodo poslanci želeli na poletne počitnice z razrešenim brexitskim gordijskim vozlom. To potrjujejo tudi besede zelo probrexitskega ministra za mednarodno trgovino Liama Foxa, da se morajo poslanci odločiti, ali hočejo brexit ali ne.
Bo Mayeva odšla prej ali kasneje?
Predstavnik Mayeve je torkovo nenapovedano premierkino srečanje z laburističnim vodjo Jeremyjem Corbynom, od katerega so nekateri pričakovali preboj, opisal kot koristno in konstruktivno. Mayeva naj bi Corbynu jasno povedala, da je vlada odločena skleniti pogajanja z laburisti in poskrbeti za uresničitev referendumske odločitve o odhodu iz EU. Kar si lahko razlaga vsakdo po svoje: ali kot potrditev neuspeha pogajanj ali kot pritisk na laburiste, vsekakor pa ne kot napoved, da se bližajo brexitskemu kompromisu.
Laburistični predstavnik pa je dejal, da Corbyn vse bolj dvomi o verodostojnosti vladnih namenov zaradi izjav konservativnih ministrov in poslancev, ki bi Mayevo radi zamenjali na premierskem stolčku. Teh je vse več. To je tudi eden od razlogov za nenadno hitenje premierke, ki ji zmanjkuje časa za to, da bi ona izpeljala brexit. Vse več konservativcev namreč ponavlja stavek: čas je za odhod. Ključno pa ne bi smelo biti vprašanje, kdaj bo Mayeva odšla oziroma ali poslanci hočejo brexit ali ne, ampak ali ga še hočejo Britanci po vsem, kar so slišali v zadnjih treh letih. Ta odgovor pa lahko ponudi samo nov referendum.
