Po več kot mesecu dni pogajanj vladajoče konservativne stranke in vodilne opozicijske laburistične stranke o brexitskem kompromisu sta se sinoči v parlamentu nepredvideno srečala njuna voditelja, premierka Theresa May in Jeremy Corbyn. Pred tem sta potekali zasedanji tako konservativne vlade kot laburistične vlade v senci na temo izstopa iz Evropske unije. Zaradi vsega tega se v Britaniji veliko ugiba, kaj se dogaja oziroma ali se obeta preboj v doslej brezplodnih pogajanjih, o katerih niso ne konservativci ne laburisti povedali še ničesar pozitivnega. Ali pa gre, nasprotno, samo za brexitsko taktiziranje obeh strank, posebno zaradi bližnjih evropskih volitev, na katerih naj bi jih obe, kot na nedavnih lokalnih volitvah, dobili po nosu. Konservativci še neprimerno huje kot laburisti.
Vlada se ne premakne
Laburisti so o srečanju dejali, da gre samo za to, da Mayeva in Corbyn, ki ne sodelujeta na pogajanjih glede brexita, ostaneta v stiku. Finančni minister vlade v senci John McDonnell je prej dejal, da na vladni strani ni bilo nobenih pomembnih premikov v stališčih, konservativni zunanji minister Jeremy Hunt pa, da »kompromis ni nemogoč«. Pri tem je dodal, da se pogajanja z laburisti ne morejo nadaljevati v nedogled. Vlada naj bi postavila rok, da se bodo končala do poletnih parlamentarnih počitnic.
Finančni minister laburistične stranke McDonnell pa je včeraj kritiziral pismo skupine vodilnih konservativcev Theresi May. V njem so premierko pozivali, naj ne privoli v brexitski kompromis z laburisti, če bi ta vključeval carinsko unijo z EU, kar je glavna zahteva laburistov. McDonnell pravi, da se vladna stališča niso dovolj spremenila, da bi omogočila brexitski kompromis, zlasti o carinski uniji. Dodal je, da so laburisti privolili v kompromise na nekaterih drugih področjih, a dodal, da »nismo blizu tega, kar želimo«. Izrazil je tudi velik dvom o dolgoročni varnosti morebitnega dogovora s konservativno vlado, posebno potem, ko bodo konservativci Mayevo zamenjali z novim voditeljem.
Križanje in nesmiselni obisk
Konservativci pa nenadoma zvenijo bolj optimistični. Zunanji minister Hunt je dejal, da sta kompromis in premagovanje brexitskega zastoja v interesu obeh strank, ker da bi v nasprotnem primeru volilci »obe stranki križali na parlamentarnih volitvah, ker sta obljubili, da bosta spoštovali izid brexitskega referenduma«. Toda Hunt dobro ve, da bi »križali« predvsem konservativce.
Mayeva, ki se zadnje dni bolj malo pojavlja v javnosti, je včeraj v Bruselj poslala svojega glavnega brexitskega pogajalca Ollyja Robbinsa. Domnevno zato, da bi ugotovil, v kakšne vse spremembe v deklaraciji o prihodnjih odnosih bi bila Evropska unija pripravljena privoliti. Robbins naj bi ugotovil, ali lahko Mayeva računa na to, da bi EU sprejela vsaj del tega, kar na pogajanjih o brexitskem kompromisu zahtevajo laburisti. Robbinsov obisk v Bruslju pa se zdi povsem nesmiseln, saj na konservativni strani ni niti sledu soglasja o brexitskem kompromisu z laburisti. Ravno nasprotno. Vse več vplivnih konservativnih politikov premierko poziva, naj se kompromisu odpove, obenem se jih vse več poteguje za njen položaj, ko bo odstopila. Datum svojega odstopa bo Mayeva sporočila morda še ta teden.
Pogajanja v slepi ulici
Nekdanji konservativni obrambni minister Michael Fallon je dejal, da brexitska pogajanja z laburisti vodijo v slepo ulico. Tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn je pod vse večjim pritiskom v svoji stranki, da naj opusti pogajanja z vlado. Brexitski minister laburistične vlade v senci Keir Starmer je tisti, ki najbolj poudarja, da brexitskega kompromisa brez privolitve vlade na potrdilni referendum ne bo. Govori se, da namerava Mayeva, če ne bo dogovora z laburisti, svoj brexitski sporazum z EU vnovič ponuditi parlamentu, čeprav ga je ta že trikrat odločno zavrnil. Brexitska zmešnjava ni nič manjša, kot je bila. Za včerajšnji brexitski hrup pa bomo danes verjetno rekli, da ga je bilo veliko. Za nič.
