Lepota je subjektivna, ne zgolj pri ljudeh, temveč tudi pri avtomobilih. Narediti ultimativni seznam najlepših velja za misijo nemogoče. Seveda takšni seznami že obstajajo, a so razlike med njimi precejšnje, ob omembi skovanke »najlepši avtomobili« pa se krešejo mnenja. Oblikovalci avtomobilov imajo vse večjo besedo, saj se vodilni v podjetjih zavedajo, da ima lepo oblikovan štirikolesnik večjo možnost, da bo tudi bolje prodajan. Boljša prodaja seveda pomeni tudi večje prihodke, od katerih imajo nekaj vsi, tudi zaposleni za tekočim trakom. A vendarle se zdi, da je vprašanje, kaj sploh je lep avto, zagotovo tisto, ki je vredno milijon dolarjev. Za pomoč smo poprosili legendo slovenskega oblikovanja Georga Gedla.
»Definirati lep avto je resnično težko, saj so okusi različni in se mnenja krešejo. Zavedati se moramo, da je avto statusni simbol. Tudi po njem lahko ovrednotimo soseda in ugotovimo, kakšen tip človeka je. Mu je blizu šport, je poslovnež… Da je avto lepši, poskrbi tudi pravilno izbrana specifična barva. Sam na primer ne bi nikoli izbral rjave. Torej na to, da je avto lep, vpliva veliko dejavnikov,« pojasnjuje Gedl. V nabavnem procesu pomembno vlogo odigrajo naše oči. Kar nam je privlačno in je dobro videti, pritegne našo pozornost. A na izbiro pogosto vplivajo tudi naši predsodki. »Če na primer kupim dacio, ki je lepo oblikovana, bo marsikateri sosed nakup pospremil z besedami, le zakaj sem jo kupil. Da določena znamka pridobi ugled, je potreben čas. Veliko časa. Bodo pa na primer nakup BMW, tudi če ne bo najlepši, pospremile besede, da sem se odlično odločil,« še pravi Gedl. Seveda na to, kaj je za nas lepo, vpliva tudi, ali smo moški ali ženska. Moškim so blizu zmogljivejši avtomobili, ženskam je ključna barva in oblika notranjosti.
Umetniško delo na štirih kolesih
Ni jih malo, ki pravijo, da so veliko lepotcev na štirih kolesih zasnovali v poznih 30. letih minulega stoletja. Razlog? Proizvajalci so takrat dosegli najvišjo točko glede sredstev, ki so bila na voljo, kar je spodbudilo oblikovalce, da so avtomobil vsaki dve leti nadgradili in omogočili, da je danes vrednejši v očeh zbirateljev. Se na primer spomnite alfe romeo 8C iz leta 1937 ali mercedesa 540K special roadster prav tako letnik 1937? Avta sta še danes neke vrste umetniško delo na štirih kolesih in predvsem unikatna. »Zgodovinsko gledano poznamo tudi nekaj nesmrtnih avtomobilov zaradi njihove oblike. Poglejmo na primer spačka, pri katerem se uporabnost dopolnjuje z zanimivo obliko. Meni je še danes všeč. Ali pa hrošča, prav tako zasnovanega že pred drugo svetovno vojno, za katerim se še danes obrnem, če ga lepo ohranjenega vidim na cesti,« zaupa Gedl.
Seveda se danes proizvajalci vseh znamk trudijo, da so njihovi avtomobili všečno oblikovani, a to nekaterim uspeva bolj, drugim manj. Zapisano, da pri obliki najbolj izstopajo italijanski avtomobili, pa ne velja več. Izjema so seveda športniki. »Trenutno sta oblikovno BMW in mercedes zelo napredna, slednji tudi zavoljo Slovenca Roberta Lešnika. Zdi se mi pomembno, da avto lahko prepoznaš po obliki in takoj veš, za katero znamko gre. Moram pa glede oblike pohvaliti tudi mazdo. Nova serija 3 je izjemno lepa. Prav tako renault, ki ima pohvale vredno celostno podobo, tako da so vsi modeli zlahka prepoznavni. Omenjam seveda znamke, ki so dosegljive povprečnemu kupcu. Za italijanske avte smo pogosto rekli, da so lepi, a jih ne smemo identificirati s ferrarijem, maseratijem ali lamborghinijem. Ostale znamke žal ne izstopajo, fiat tako premore le en model, in sicer 500, ki mi je všeč. Tudi veliki oblikovalski podjetji, Pininfarina in Bertone, sta daleč od nekdanje slave.«
Lepi avti niso več zgolj dragi
Nekoč je veljalo, da so lepi avtomobili tudi dragi avtomobili, a danes temu ni več tako. Praviloma velja, da je naslednik očem bolj všečno oblikovan od predhodnika, na kar vplivajo tudi sodobna orodja, s katerimi je bolj privlačno obliko laže udejanjiti. Seveda se morajo oblikovalci držati določenih smernic, čisto vse ni dovoljeno. »Nekaterim znamkam je blizu ekstremni dizajn, ki pa meni ni všeč. Toyota C-HR na primer ima preveč oblikovalskih elementov, je oblikovno pretirana. Je pa seveda v trendu in je videti drugače od konkurence. Tudi honda civic mi zaradi podobnih razlogov ni všeč. Evropske znamke si praviloma tega ekstremnega dizajna ne privoščijo, morebiti je manjša izjema le peugeot. Sploh nemškim znamkam je pri oblikovanju in nadgradnji obstoječega modela veliko bolj kot revolucija pri srcu evolucija.«
Kakorkoli, dandanes se zdi, da ima vsaka avtomobilska znamka svoj specifičen dizajn in svojo filozofijo, ki je na neki način odvisna tudi od navodil tržnikov, ki točno vedo, kaj je v trendu in kaj se dobro prodaja. Oblikovna brca v temo namreč lahko podjetje stane milijarde.
