ZDA so danes zvišale carine na izdelke 200 milijard dolarjev vrednega uvoza, in sicer z desetih na 25 odstotkov. Carine bodo prizadele 5700 skupin proizvodov, uvoženih iz Kitajske. Zvišanje carin so sicer napovedali že v začetku leta, a Trump se je zanje odločil, ko je v trgovinskih pogajanjih med obema stranema nastal zastoj. »Zvišanje carine je del razširjene pogajalske taktike ameriške strani, ki ni zadovoljna z izkupičkom pogajanj,« pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni analitik na Gospodarski zbornici Slovenije. Ameriški predsednik Donald Trump je minuli konec tedna ocenil, da gredo pogajanja s Kitajsko v napačno smer. Tik preden se je v četrtek v Washingtonu začel že enajsti krog pogajanj, je napovedal zvišanje carin in pripravo dokumentacije za uvedbo 25-odstotnih carin na preostalih 350 milijard dolarjev vrednega uvoza iz Kitajske.
Kaj natančno se je zgodilo v pogajanjih, ni znano. Po poročanju ameriških pogajalcev je sicer Kitajska v osnutku 150 strani dolgega trgovinskega pogovora začela umikati že dana zagotovila oziroma jih spreminjati. »Očitno so kitajski pogajalci dali nekaj zavez, ki so neizvedljive, in so zdaj stopili korak nazaj,« ocenjuje dr. Jure Stojan, analitik pri Inštitutu za strateške rešitve. Kitajska strategija, po kateri v nasprotju z zahodnimi demokracijami ne načrtujejo zgolj od enega do naslednjega volilnega cikla, jih je po mnenju Stojana pri pogajanjih z ZDA očitno pripeljala v slepo ulico.
Dogovor je še mogoč
»Ključen spor ostaja na področju intelektualne lastnine,« pojasnjuje Ivanc. Najtežavnejša vprašanja dogovora, o katerih se očitno še niso dogovorili in zaradi katerih se pojavljajo nove napetosti med ZDA in Kitajsko, se postavljajo pri spoštovanju intelektualne lastnine, odpiranju kitajskega trga in prenehanju nasilnega prenosa tehnologij.
Na Kitajskem so že napovedali protiukrepe, niso pa pojasnili, kaj natančno nameravajo storiti. V minulem letu trgovinske vojne z ZDA so se na ameriške ukrepe vedno odzvali z uvedbo carin na ameriški uvoz, vendar je njihov domet manjši glede na to, da ZDA v Kitajsko izvozijo le slabo petino vrednosti (120 milijard dolarjev) kitajskega izvoza v ZDA (535 milijard). »Kmetijstvo v ZDA je najbolj podvrženo protiukrepom, posebno proizvajalci soje. Še vedno poteka tudi diplomatski spor med Kanado in Kitajsko, povezan z aretacijo nekaterih kitajskih in kanadskih državljanov v Kanadi in na Kitajskem. Tako bi lahko spor prešel na raven blokade nekaterih podjetij ali pomembnih poslovnežev,« o morebitnih zaostritvah razmišlja Ivanc.
Okno za dogovor med ZDA in Kitajsko pa vseeno ostaja odprto, ocenjujeta oba sogovornika. Večino kitajskih proizvodov, predvidenih za zvišanje carin, bodo višje dajatve doletele šele čez čas, ko bodo po morski poti prispele v ZDA. »Te carine bodo imele realen vpliv na izvoz kitajskih izdelkov šele čez dva do štiri tedne, saj večina izmenjav blaga med državama poteka po morju. V tem času se lahko pogajalski strani še vedno dogovorita,« pravi Ivanc.
Stojan opozarja, da so se šele zdaj počasi začele kazati posledice ameriških carin proti Kitajski in drugim državam. »Uvedene carine so doslej plačali ameriški potrošniki. Kako dolgo bodo to še zdržali in carine ne bodo postale večja težava za Trumpa, je vprašanje vzdržljivosti,« ocenjuje Stojan. Bojan Ivanc sicer meni, da carine trenutno nimajo večjega vpliva na ameriške potrošnike, medtem ko so kitajski spodbujeni z razbremenitvijo dohodnine.
Posredno grožnja tudi za EU
V Evropi so zaostrovanje med ZDA in Kitajsko opazovali zaskrbljeno. »Ni večje grožnje svetovni gospodarski rasti, kot je ta. Pomeni namreč, da bi se lahko zvišale druge carine, trgovalo bi se z manj proizvodi. V Franciji in Evropi bi zapirali delovna mesta,« je ocenil francoski minister za finance Bruno Le Maire. Po ocenah svetovalnega podjetja Oxford Economics bi se namreč zaradi višjih carinskih dajatev leta 2020 utegnil ameriški BDP zmanjšati za 0,3 odstotka, kitajski pa za 0,8 odstotka.
»Četrtino naših članov so te neumne carine že prizadele. Zvišanje carin na 25 odstotkov bo negativno vplivalo na podjetja, postransko škodo pa bodo občutili po svetu. Evropska podjetja osuplo opazujejo, kako se ameriška in kitajska stran igrata rusko ruleto s svetovnim gospodarstvom,« je bil za Reuters črnogled Mats Harborn, predsednik gospodarske zbornice podjetij iz EU na Kitajskem. Ivanc medtem poskuša miriti, da trgovinska zaostrovanja med ZDA in Kitajsko še ne bodo prizadela evropskih potrošnikov. »Ti so še vedno precej bolj podvrženi živahni evropski dinamiki na trgu dela, ki se kaže v rasti delovnih mest in plač. Nekaj evropskih multinacionalk pa bi lahko bilo prizadetih, sploh tiste, ki imajo proizvodnjo na Kitajskem in del te izvažajo tudi v ZDA.«
