Uberjevi in Lyftovi vozniki so za nekaj ur prekinili delo v večjih svetovnih mestih, kot so New York, London, Chicago, Sydney in drugje po svetu. Uberjevi in Lyftovi vozniki so opredeljeni kot pogodbeniki, zaradi česar podjetjema, ki jima pobirata velik del zaslužka, ni treba plačevati davkov, zdravstvenih prispevkov in prispevkov za druge ugodnosti, kot je minimalna zajamčena plača.

Uberjev poslovni model po mnenju stavkajočih temelji na izkoriščanju delovne sile v neverjetno velikem obsegu ter izogibanju davkom in regulacijam. "Vodstvo bo z uvrstitvijo delnic na borzo pobralo mastne dobičke, mi pa stradamo," pravijo Uberjevi vozniki. Podjetje v odgovor na stavko daje meglene obljube o izboljšanju delovnih razmer v prihodnje.

Po statistiki podjetja Lyft, ki je podobno Uberju, so njihovi vozniki po svetu v zadnjih dveh letih zaslužili deset milijard dolarjev, pri čemer jih več kot 75 odstotkov vozi manj kot deset ur na teden. Povprečno naj bi prejeli več kot 20 dolarjev na uro.