Podobno kot se starata svet in Evropa, se stara tudi Škofja Loka. »Včasih je bila stoletnica velik dogodek in nekaj posebnega, zdaj imamo v naši občini gospa, ki so jo dosegle, kar nekaj,« pravi župan Škofje Loke Tine Radinja.
Vdove ostajajo same v velikih družinskih hišah
Kakovostno staranje v Škofji Loki želijo svojim občanom zagotoviti s posebnim programom, je na mednarodnem posvetu o e-storitvah za starejše opozoril nekdanjih župan mag. Miha Ješe, vodja mednarodnega sodelovanja na občini. »Bistvo je, da so v strategijo kakovostnega staranja vključeni vsi, da na nobeno skupino starejših ne pozabljamo,« opozarja. Precejšnjo prepreko za kakovostno preživljanje starosti v tej občini po njegovem opažanju predstavljajo neustrezna, pogosto prevelika bivališča, v katerih stari živijo sami, a jih z nizkimi pokojninami ne morejo vzdrževati. Tudi stopnice do višjih nadstropij blokov brez dvigal ali velike družinske hiše, v katerih ostajajo predvsem vdove, ne zagotavljajo ustreznih življenjskih razmer. »To je izziv, s katerim se moramo še soočiti,« je napovedal Ješe.
Veliko pa v Škofji Loki stavijo na nov medgeneracijski center, ki ga vzpostavljajo na območju nekdanje vojašnice. »Tam bo tudi vrtec, njegova telovadnica bo popoldne in zvečer na voljo vadbam za starejše, v stavbi bodo imela sedež tudi skoraj vsa društva, ki se bodo lahko povezovala in bodo starejšim lažje dosegljiva,« opisuje Ješe. Dodaja, da se v občini kar 80 odstotkov starejših ukvarja z različnimi dejavnostmi. Pohvalil se je tudi s podatkom, da kar 70 odstotkov starejših Škofjeločanov zna uporabljati svetovni splet in elektronsko pošto v vsakdanjem življenju. »Zato je naša občina lahko testno območje za uvajanje novih tehnologij, ki zagotavljajo kakovostnejše staranje,« je dodal.
Ali odločevalci razumejo potrebe in potenciale starejših?
Načinov, na katere lahko hitro razvijajoča se tehnologija pomaga starejšim, je ogromno, pravi dr. Paul Timmers, belgijski profesor in svetovalec za tehnologijo, politiko in gospodarstvo ter družbo. »Digitalizacija bo še naprej spreminjala življenja, celo osebne naprave bodo odvisne od tega, kako znamo uporabljati tehnologijo,« pravi. Pri tem je po njegovem pomembno tudi, da so storitve, podprte s tehnologijo, dostopne vsem. Tako bi na primer lahko pametni števci električne energije, ki spremljajo porabo v določenem stanovanju in opozarjajo na elektronske naprave, ki so potratne in podobno, zbirale tudi podatke o obnašanju in uporabi teh naprav, na primer luči, štedilnikov, hladilnika, grelca vode. Zbrane podatke bi lahko pametni števci sporočali institucijam, ki bi jih analizirale za zdravstvene potrebe, denimo pri spremljanju demence. A pred tem je treba odgovoriti na mnoga vprašanja o tem, kako varni so takšni občutljivi podatki, kdo sme z njimi upravljati in kaj vse lahko z njimi počne.
Slovenska zakonodaja se ne prilagaja dovolj spreminjajoči se in heterogeni starejši populaciji, je prepričan dr. Božidar Voljč, zdravnik in svetovalec z Inštituta Emonicum Ljubljana. Za marsikoga so denimo omejitve pri delu upokojencev po njegovem resna ovira pri vzdrževanju dejavnega življenjskega sloga, družba pa izkušenj starejših ne zna s pridom izkoristiti. »Ko mladi prihajajo v službo, so polni teoretičnih znanj, primanjkuje pa jim praktičnih izkušenj, s katerimi bi jih kot mentorji lahko opremili starejši. Tako bi se generacije med sabo lahko povezale, starejši bi dlje ostali dejavni, to pa bi jim zagotavljalo tudi boljši socialni položaj,« meni Voljč. Prav ta se ob upokojitvi drastično spremeni, česar se tisti, ki se soočajo z revščino, ustrašijo in sramujejo ter se kljub številnim potencialom umaknejo iz družabnega življenja, kar zagotovo ni v prid kakovostnemu staranju.
