»V petek sem izgubil v sprintu, zato sem danes želel zmagati,« so še kako zgovorne besede Primoža Rogliča v cilju včerajšnje deževne kraljevske gorske etape 1150 metrov visoko v gorskem središču. Še enkrat več je pokazal obraz lovca na zmage. Zasavski zvezdnik svetovnega kolesarstva je dirko odpeljal suvereno, lahkotno, elegantno in dokazal, da je nesporno najmočnejši na dirki.
Romandijo je vzel kot pripravo na skorajšnji italijanski Giro, saj ni dirkal že od sredine marca. Brez taktiziranja je izzval vse in obdržal sloves lanskega zmagovalca. Odlično je odpeljal kratek eksplozivni kronometer uvodnega dne, ko ga je premagal le prijatelj Jan Tratnik (Bahrain Merida), in daljšega ravninskega zadnji dan. Pokazal je odlike sprinterja in zmagal v sprintu manjše skupine druge etape. Tudi več kilometrov dolge vzpetine mu ne povzročajo težav. V petek je končal kot tretji, a še to zgolj zaradi spleta okoliščin pod vznožjem, kjer ni začel dovolj v ospredju skupine. Prav to je imel v glavi v zaključku včerajšnje kraljevske etape. Lačen je zmag. Ob tem so mu polaskali tudi tekmeci – na primer Geraint Thomas, lanski zmagovalec francoskega Toura, in Portugalec Rui Costa, ki sta prišla na dirko po Romandiji po zmago. »Ob tako pripravljenem Rogliču je nemogoče zmagati,« je priznal Portugalec Rui Costa. Oba sta bila zadovoljna že s tem, da sta na zmagovalnem odru ob »fenomenalnem« Rogliču.
Vsi govorijo o Rogličevih presežnikih. Tako uspešnega kolesarja v moderni in vse bolj očiščeni dobi kolesarstva zgodovina ne pomni. Je »gospod 100-odstotni«. Zmagal je v vsem, česar se je lotil. In to v izborni konkurenci. Zmagal je na vseh treh enotedenskih etapnih dirkah World Toura (UAE Tour v februarju in Tirreno-Adritico v marcu) in poleg tega v dvajsetih tekmovalnih dneh nanizal še pet etapnih zmag in še sedemkrat končal med najboljšo trojico. Občudovanja vredno.
In kar je še najbolj navdušujoče – na dirko je prišel zgolj z namenom nabiranja tekmovalne kilometre po višinskih pripravah. Na cestah francoskega dela Švice nikoli ni bil v težavah, nikoli v podrejeni situaciji, čeprav mu ni bilo lahko. V skrajšani kraljevski etapi je dobil tudi popolno podporo ekipe s predpostavljenim kapetanom Stevenom Kruijswijkom, ki je vozil z njegovo startno številko ena, tradicionalno pripadajočo preteklim zmagovalcem. Še Simon Špilak (deveti skupno), kolesar z najboljšo statistiko na tej dirki v zadnjem desetletju, v hladnem vremenu ni zmogel več kot zgolj kratkotrajno izzivanje. »Ekipa je opravila izjemno delo. Steven je opravil vse naloge proti Torgonu. Ne morem se zahvaliti ekipi za vse, kar je naredila,« se je Roglič upravičeno zahvaljeval za podporo.
