Največ zaposlenih dela od doma na Nizozemskem, kjer so leta 2015 sprejeli zakon o prožnem delu. Pred Slovenijo so še Luksemburg, Finska, Avstrija in Danska. V Luksemburško-slovenskem poslovnem klubu (LSBC) delo od njegove ustanovitve leta 2012 poteka na daljavo, saj so zaposleni razpeti med različnimi evropskimi državami. S širitvijo ekipe januarja letos so začeli soustvarjati priročnik LSBC, ki temelji na principu wikipedije in zajema pridobljena znanja o tem, kako voditi ekipo, katere člani ne delajo pod isto streho. »Tedensko sestankujemo, sestanki potekajo prek skypa ali platforme zoom, večina komunikacije med člani ekipe poteka v virtualni pisarni platforme trello, proces kadrovanja pa prek platforme smartrecruiters,« je primer novodobne delovne fleksibilnosti ponazorila Nataša Zajec, izvršna direktorica LSBC.
Nasvet tistim, ki bodo sledili
»Podjetjem, ki bi želeli vpeljati delo na daljavo, svetujemo, da najprej preverijo, ali si zaposleni sploh želijo delati na tovrsten način,« je povedala sogovornica. »Delo na daljavo ni za vsakogar in če podjetje zaposlene v to prisili, je učinek ravno nasproten. Vodstvo se mora prav tako prilagoditi in spremeniti način razmišljanja in upravljanja. Klasičen način vodenja, ki temelji na nadzoru, se ne bo obnesel,« je poudarila. Kot je še dodala, je ključno, da organizacija jasno definira cilje zaposlenega, ki dela na daljavo, in ne njegovih posameznih nalog. Tako si lahko posameznik sam razporedi, kdaj in kako bo delal. S strani zaposlenega pa je potrebna notranja motivacija in samodisciplina.
Manj motilcev, manj izgube časa, lažje usklajevanje
Delo na daljavo ima prednosti za obe strani. Ključne prednosti za delodajalca so po besedah Zajčeve povečana ustvarjalnost zaposlenih, večja motivacija zaposlenih, predvsem mlajše generacije in tistih, ki živijo aktivno ali imajo majhne otroke, večja uporaba najnovejših digitalnih orodij in razširjene možnosti za mednarodno poslovanje. Za zaposlenega pa delo na daljavo prinaša fleksibilnost. »To pomeni delo v času največje učinkovitosti, možnost lastnega razpolaganja s časom in usklajevanja zasebnega ter poslovnega življenja, manj motilcev delovnega procesa in manjšo izguba časa, ki bi sicer nastala s prevozom na delovno mesto in z njega,« je naštela Nataša Zajec. Izpostavila je še okoljski argument (manj izpustov) in zdravstveni argument (manjšo možnost za izgorelost).
Zakonodaja potrebuje prilagoditev
Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da se podjetje in zaposleni medsebojno dogovorita o delu na daljavo. »Vendar pa zaposleni nima nobene zakonske možnosti, da bi dosegel tak način opravljanja dela, če delodajalec temu ni naklonjen. Prilagoditve zakonodaje žal še ni na vidiku,« je dejala Zajčeva. Takšno prilagoditev zdaj pripravlja Nemčija, z njo pa bo podjetja zavezala k temu, da omogočijo zaposlenim delo na daljavo ali utemeljijo, zakaj to ni mogoče.
Delitev delovnega prostora
Razvite evropske države imajo poleg možnosti dela na daljavo tudi razvejano ponudbo tako imenovanih coworking prostorov oziroma prostorov za sodelo. »Podjetja spodbujajo zaposlene, da del delovnih dni namesto doma preživijo v tamkajšnji skupnosti,« je povedal Iztok Petek, soustanovitelj LSBC. Sodelo ali coworking v najširšem pomenu opredeljuje način dela, ki posameznikom omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi. Po Petkovih besedah veliko zagonskih podjetij in samostojnih podjetnikov deluje izključno v prostorih za sodelo. LSBC bo še ta mesec odprl takšen prostor v Berlinu. »Naša vizija je vzpostavitev verige prostorov za sodelo, ki jih imenujemo prostori kolaborativne inteligence, v večjih mestih,« je povedal Petek. »Pilotni projekt bo kmalu zaživel v Berlinu in za to mesto smo se odločili zato, ker je trenutno eno izmed najsodobnejših centrov za zagonska podjetja, ki uporabljajo nove oblike kadrovanja in dela.«
