Mednarodna organizacija dela je v okviru svojega jubileja pripravila globalno poročilo, ki zajema razvoj varnosti in zdravja pred letom 1919 in danes skozi glavne prelomne točke. Eni takšnih prelomnic smo priča danes. Globalno poročilo se zato dotika sprememb v delovnih ureditvah, tehnologiji, demografiji, globalizaciji, podnebnih spremembah in drugih dejavnikih, ki vplivajo na dinamiko varnosti in zdravja.
Sto let tudi pri nas
Po besedah Janeza Fabijana, predsednika Zbornice varnosti in zdravja pri delu, ima skrb za varnost in zdravje pri delu tudi v Sloveniji dolgo tradicijo. »To na primer dokazujejo smernice delovanja oddelkovodij, ki jih je uporabljala prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni Gorici pred skoraj sto leti,« je povedal in se iz preteklosti usmeril k prihodnosti, ki tako pri nas kot globalno prinaša korenite spremembe. »Nove tehnologije, novi materiali, različne oblike dela, demografske spremembe, trajnostni razvoj, vremenske spremembe in spremembe v organizaciji dela predstavljajo nova in nastajajoča tveganja, s tem pa nove izzive za nadaljnje izboljševanje varnost in zdravja pri delu.«
Številke povedo veliko
V Sloveniji je bilo pri opravljanju dela leta 2018 9665 delovnih nesreč s poškodbami, ki so bile prijavljene na inšpektorat za delo in so zahtevale več kot tridnevno odsotnosti z dela. Od teh 9665 je bilo 492 težjih poškodb in 15 delovnih nesreč s smrtnim izidom. »Žal v Sloveniji zaradi neurejenega sistema priznavanja poklicnih bolezni ne razpolagamo s podatki, koliko delavcev je zaradi bolezni v zvezi z delom zbolelo ali celo izgubilo življenje,« je povedal Fabijan in dodal, da naj bi samo zaradi poklicnega raka v Sloveniji leta 2011 umrlo 442 ljudi. Vseh smrtnih, težjih in lažjih poškodb nesreč pri opravljanju dela pa je po njegovo še več, ker je k tej številki treba dodati še smrtne nesreče iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije.
Poziv k varnostni kulturi
Poškodbe pri delu in bolezni, povezane z delom, povzročijo posameznikom in njihovim družinam veliko trpljenja in spremenijo kakovost življenja, poleg tega pa predstavljajo veliko obremenitev gospodarstva in vse družbe. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks upravljanja varnosti in zdravja pri delu po besedah sogovornika v povprečju dosegajo štiri odstotke BDP. »Nesreče pri delu in bolezni v zvezi z delom niso usoda ali neizogibno dejstvo, vedno imajo vzroke. Z gradnjo močne varnostne kulture jih je mogoče odpraviti. Vsaka poškodba pri delu je ena preveč,« je odločen Fabijan. Nacionalna kultura varnosti in zdravja pri delu je po njegovih besedah tista, v kateri se spoštuje pravica do varnega in zdravega delovnega okolja na vseh ravneh in kjer vlade, delodajalci in delavci aktivno sodelujejo.
Naj bodo to najvišje prioritete
»Varnost in zdravje ter dobro počutje pri delu so najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti.« Tako so zapisali v resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu za obdobje 2018–2027, ki jo je državni zbor sprejel marca lani. Janez Fabijan dodaja: »Sleherni delodajalec mora vgraditi upravljanje varnosti in zdravja pri delu kot najvišjo prioriteto. To je dobro za posel in dobro za ljudi.«
