Ko sta lanskega julija ameriški predsednik Donald Trump in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v Beli hiši oznanila prekinitev trgovinskih napetosti med ZDA in EU, sproženih z uvedenimi ameriškimi carinami na jeklo in aluminij, se je EU obvezala povečati tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA. Po evropski obvezi je v preteklih mesecih dejansko prišlo do krepkega povečanja uvoza ameriškega LNG v države EU – za kar 272 odstotkov. Ameriška energetska podjetja so letos tako postala tretji največji dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina na evropskih tleh. Delež ameriškega LNG v evropski porabi se je povzpel na dobrih 13 odstotkov, pred srečanjem Junckerja in Trumpa pa je znašal borih 5 odstotkov.
Ta naraščajoči trend naj bi se v prihodnje nadaljeval. To si namreč želita tako ZDA kot EU. Ameriški minister za energetiko Rick Perry se je danes udeležil prvega ameriško-evropskega energetskega foruma, na katerem so gospodarstveniki z obeh straneh Atlantika iskali priložnosti za sklepanje novih dobavnih poslov LNG za Evropsko unijo. »Utekočinjeni zemeljski plin je ena od zgodb o uspehu v medatlantskih odnosih,« je zadovoljno ugotavljal Miquel Arias Canete, evropski komisar za energetiko in podnebne spremembe, ko je prikazoval številke povečanega nakupa ameriškega plina. Evropska unija zaradi diverzifikacije energetske oskrbe močno investira v gradnjo terminalov za LNG na evropskih obalah (evropska komisija bo s 108 milijoni evrov sofinancirala tudi gradnjo terminala na Krku), prav tako pa želi okrepiti tudi mrežo povezovalnih plinovodov med različnimi deli integracije.
Uvoz iz ZDA bi še lahko povečali
Uvoz ameriškega plina v EU se povečuje, pa čeprav je dražji od ruskega zaradi visokih proizvodnih stroškov. Da še obstajajo priložnosti za povečanje uvoza ameriškega plina, v EU ne dvomijo. »Če bo ameriški plin dosegal primerno konkurenčno ceno, bo glede na našo odvisnost od uvoza energentov ameriški plin lahko igral pomembno strateško vlogo v evropski energetski oskrbi (…). Diverzifikacija naše plinske oskrbe bo ostala ključna za našo suverenost in energetsko varnost,« je menil Canete.
Ameriški gost je bil nad povečano prodajo zemeljskega plina v EU zelo zadovoljen, slišal pa je tudi naklonjene besede komisarja Caneteja, ki je ZDA opisal kot strateškega evropskega energetskega partnerja pri vzpostavljanju južnega plinskega koridorja z Azerbajdžanom in skupnih projektih pri novih nahajališčih plina v vzhodnem Sredozemlju. Perry je zagotovil, da je ameriški plin lahko način, s katerim bi se EU znebila odvisnosti od ruskega plina. Visoka cena ameriškega LNG, ki se bo sicer po mnenju Caneteja v prihodnjih letih z izboljšanjem produkcijskih zmogljivosti znižala, zato ne bi smela biti ovira. »Če je nizka cena edina stvar, ki vas skrbi, prav tako ne bi kupovali BMW, mercedesov ali drugih dobrih avtomobilov iz Evropske unije. Morda lahko kupite cenejši avto, a ne bo tako zanesljiv. Enako velja za ruski plin,« je s slikovito prispodobo poskušal prednost ameriškega zemeljskega plina opisati minister Perry.
