Februarja letos so članice EU po dolgih pogajanjih le dosegle dogovor o skupnem stališču do sprememb direktive o plinu, ki je pomembna za razvoj projekta Severni tok 2 ruskega energetskega velikana Gazprom.
Ta bo po dnu Baltika povezal Rusijo in Nemčijo in dopolnil že obstoječi plinovod Severni tok. EU mu je, tako kot nekaj njenih članic, pred dogovorom o novih evropskih pravilih nasprotovala. Skupni jezik je nato Svet EU našel še z Evropskim parlamentom, ki je prenovljeno direktivo tudi že potrdil. Pravila, ki veljajo za interne plinovode v EU, bodo po novem veljala tudi za plinovode, ki vodijo v tretje države ali prihajajo iz njih. Spremembe naj bi Evropski komisiji omogočile večji nadzor nad plinovodi, evropska zakonodaja naj bi bila s tem bolj dosledna, transparentnost okrepljena in pravna varnost za investitorje ter uporabnike plinske infrastrukture večja.
Družba Nord Stream 2, v kateri so ob Gazpromu partnerji še nekatera velika evropska energetska podjetja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju obžalovala spremembo evropskih pravil in zaprosila za »prijateljsko regulacijo« plinovoda.
Spremenjena direktiva sicer predvideva možnost podelitve izjeme za tiste plinovode, ki bodo ob začetku njene veljavnosti že dokončani. Glede na to, da bo direktiva najverjetneje začela veljati letos poleti, plin pa bo po Severnem toku 2 začel najverjetneje teči šele prihodnje leto, za ta primer tako izjema ne bi bila mogoča. »Nerazumno in diskriminatorno bi bilo, če bi bili direktiva in možnost izjeme zasnovani tako, da bi nova pravila pomembno učinkovala samo za Severni tok 2,« je v pismu zapisal direktor Nord Stream 2 Matthias Warnig. »Težava je v tem, da so bila v infrastrukturo vložena precejšnja finančna sredstva in v finančna tveganja, povezana s projektom, zdaj pa se bodo pravila lastništva in upravljanja nenadoma občutno spremenila,« je ponazoril Warnig. Ena od opcij za Nord Stream 2 je tolmačenje, da bo ob začetku veljavnosti že dokončana vsa infrastruktura v EU, torej v Nemčiji in njenih ozemeljskih vodah, in bi tako izjema vendarle lahko veljala.
Gazprom je sicer do zdaj skupno položil 1080 kilometrov cevi za Severni tok 2, so ta teden sporočili iz družbe. To predstavlja okoli 44 odstotkov 1225 kilometrov dolgega dvocevnega plinovoda, ki bo Rusijo in Nemčijo neposredno povezal prek voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, s čimer se bo izognil Ukrajini, s katero ima Rusija številna nesoglasja in spore.
Plin, letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov, naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca tega leta, a bo zelo verjetno časovnica zamaknjena.
