»Osvobodite Juliana Assangea!« so vzklikali njegovi privrženci, zbrani pred sodiščem v Londonu, ko je ustanovitelja Wikileaksa tja v sredo pripeljal policijski kombi. Na sodišču ga je čakala obsodba zaradi kršenja pravil, pod katerimi so mu junija 2012 dovolili, da s prostosti čaka na odločitev, ali ga bo Velika Britanija izročila Švedski, kjer so ga iskali zaradi obtožb o posilstvu. Ko je Assange izgubil bitko proti izročitvi, se namreč ni zglasil na sodišču, ampak se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, predvsem zaradi strahu, da bi ga Švedska izročila naprej ZDA.
Prvi maj, ki ga Britanija ne priznava kot dela prostega delavskega praznika, Assangeu ni prinesel prostosti, ampak veliko strožjo kazen, kot jo je kdor koli pričakoval. Urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson je ocenil, da je bila obsodba na petdeset tednov zaporne kazni zaradi kršenja pravil »maščevalna«, ter dodal: »Da je kazen samo dva tedna krajša od najvišje možne, je resnično nezaslišano.« Priporočena kazen za ta prestopek je namreč šest mesecev zapora, a sodnica je bila neizprosna, čeprav se je Assange v pismu sodišču opravičil.
Assangea je britanska policija aretirala 11. aprila, potem ko mu je Ekvador pod novim predsednikom, ki je v dobrih odnosih z ZDA, po skoraj sedmih letih nenadoma preklical azil. To so ekvadorske oblasti opravičevale z marsičim, od tega, da je Assange ambasado spremenil v vohunski center, do tega, da je s svojimi iztrebki mazal zidove ambasade. Policisti so ga, ker se je upiral, grobo zvlekli iz stanovanjskega bloka, v katerem je majhna ekvadorska ambasada.
Bistvo je izročitev ZDA
Assangeeva pravna zastopnica Jennifer Robinson je pred sodiščem v sredo dejala: »Bistvo tega primera je bilo vedno nevarnost izročitve ZDA. Ta bitka se začenja jutri.« Tako je tudi bilo. Danes je v Londonu potekalo prvo, uvodno zaslišanje Assangea glede izročitve ZDA. Tam ga čaka obtožba zaradi »zarotniškega hekerskega vdora v računalniški sistem« ameriškega obrambnega ministrstva in do petletna zaporna kazen. Obtožen je, da je kopiral 90.000 zaupnih dokumentov – poročil o vojni v Afganistanu, 400.000 dokumentov, povezanih z iraško vojno, in 800 ocen zapornikov v Guantanamu na Kubi. Z računalnika ameriškega zunanjega ministrstva pa naj bi dobil četrt milijona diplomatskih depeš.
To je edina znana obtožnica v ZDA doslej, Assange pa se boji, da bodo ameriške oblasti, ko ga bodo imele v svojih rokah, sprožile plaz novih, zaradi katerih bi v ameriških zaporih lahko ostal tudi več desetletij. Smrtna kazen mu ne grozi, saj ga v tem primeru Britanija ne bi smela izročiti.
Švedska lahko še bolj zaplete primer
Med današnjim uvodnim zaslišanjem, ki je potekalo prek videopovezave z njegovo zaporniško celico v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh, je Assange kljubovalno dejal, da se bo bojeval proti izročitvi ZDA, pa tudi, da je njegovo delo pri Wikileaksu koristilo javnosti.
»Ne želim se predati izročitvi zaradi velikokrat nagrajenega novinarskega dela, ki je zaščitilo veliko ljudi,« je prek videopovezave s sodiščem dejal Assange, ki je zdaj brez dolge brade, kakršno je imel ob aretaciji. Njegovo uradno zavračanje izročitve je šele začetek dolgotrajne pravne bitke. Poznavalci pravijo, da utegne trajati do leta in pol oziroma še v čas po izteku njegove zaporne kazni v Britaniji. Assange je bil videti miren, ko je sodnik dejal, da bosta naslednji zaslišanji 30. maja in 12. junija. Dotlej naj bi Assangeevi odvetniki dobili polno besedilo ameriške zahteve za izročitev.
O izročitvi ZDA na sodišču razpravljajo zato, ker Assangea Švedska ne išče več, saj so preiskavo predlani ustavili. Toda obstaja možnost, da jo spet odprejo, kar bi prineslo dodaten zaplet. Assangea sta dve Švedinji leta 2010 obtožili različnih spolnih prestopkov, potem ko sta ugotovili, da sta z njim spali v istem tednu. Druge obtožbe so medtem zastarale.
