»Slovenskim gostincem je dovolj. Če je v večini evropskih držav sprejemljiva meja 0,5 ali višje, potem ne vidimo razloga, da bi naši gostje v slovenskih lokalih morali s strahom naročati kozarec vina, ki spada k dobri hrani. Sprašujemo se, ali bomo gostinci ob dobrem zrezku po novem priporočali breskov sok,« opozarja predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Gre za buren protestni odziv na predlog Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. »Govorimo o življenjih. Žal nam je, da se moramo ob tako resni temi zagovarjati,« sporočajo z AVP.
Gostincem se zdi, da se jih zadnja leta napada z vseh strani – z najstrožjimi predpisi za vsebnost transmaščobnih kislin, najstrožjim tobačnim zakonom, onemogočanjem prodaje alkohola na športnih prireditvah (z izjemo športnih društev), vse skupaj menda zavira njihov posel. »Omejitve, represija in inkasantstvo niso primerni ukrepi,« so prepričani gostinci, za nove omejitve pa po njihovem mnenju sploh ni prepričljivih razlogov. »Nesreče namreč dokazano povzročajo vozniki, ki imajo v krvi več alkohola, kot je zdaj dovoljena meja, torej 1,2 promila,« dodajajo gostinci. Policijska statistika njihove navedbe potrjuje. Lani je nesrečo povzročilo 1488 (predlani 1524) vinjenih udeležencev, največ povzročiteljem so namerili od 1,51 do 2 grama alkohola na kilogram krvi. A gre v tem primeru za vse prometne nesreče – številke pri tistih s smrtnimi žrtvami kažejo malce drugačno zgodbo.
V raziskavi o dejavnikih tveganja nastanka prometnih nesreč, v kateri so strokovnjaki zajeli stanje na cestah med letoma 2011 in 2017, so namreč ugotovili, da so kar 22 odstotkov nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki z dovoljeno količino alkohola v krvi, to je do pol grama alkohola na kilogram telesne teže. Alkohol je še najpomembnejši dejavnik tveganja prometnih nesreč, v zadnjih letih pa je vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom povzročil opit voznik. »Cilj predloga sprememb zakona je tako povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami,« še navajajo v AVP.
Pijanemu prijatelju je treba iz rok vzeti ključ
Policija opravi okoli 400.000 alkotestov na leto, število pozitivnih se od leta 2011 konstantno giblje okoli štirih odstotkov. Dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2001 število zmanjšalo za skoraj štirikrat, kaže na izboljšanje in pozitiven trend v prometu. Največ povzročiteljem nesreč alkotest pokaže pozitivno v nedeljo, odstotek pozitivnih je pri moških več kot trikrat večji kot pri ženskah, kažejo analize podatkov. Lani je policija zaradi vožnje pod vplivom alkohola kaznovala 12.000 voznikov, ki so jih ujeli med nadzorom prometa, ob predstavitvi teh podatkov januarja letos pa je vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi Ivan Kapun komentiral, da so stopnje alkoholiziranosti pri voznikih nižje kot v preteklosti. »S še več nadzora policije jih bomo lahko izločili, a to ni rešitev na dolgi rok, za to je nujna preventiva, ozaveščanje, da bomo prijatelju vzeli ključ iz rok, če bo pijan,« je takrat povedal.
Da se je treba spopasti s širšim družbenim problemom, se strinjajo v številnih nevladnih organizacijah, ki podpirajo znižanje dovoljene meje alkohola v prometu ali pa celo njegovo popolno prepoved. Nehati si moramo zatiskati oči, postati netolerantni do alkohola v prometu, ključen je preskok v glavah ljudi, ki se ga da spodbuditi tudi z izobraževalnimi delavnicami in preventivnimi akcijami v vrtcih in šolah. Varnost se namreč začne pri nas samih. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da za vsako statistiko, za številkami smrtnih žrtev stoji oseba – mama, brat, prijatelj.
Pobudi 0,0 za odgovorno pitje se je pridružilo celo Združenje slovenskih pivovarn GIZ. Odgovorno pitje podpirajo vsi člani, tako mali kot veliki pivovarji. »Četudi ni enostavno in nas gledajo začudeno, ker kot pivovarji promoviramo odgovorno pitje, pri tem vztrajamo, ker morajo tudi proizvajalci ravnati družbeno odgovorno,« pravi Alenka Lesjak iz združenja.
