Pešci so najranljivejša skupina udeležencev v prometu, letos jih je na slovenskih cestah življenje izgubilo že enajst. Najbolj ogroženi so najstarejši in najmlajši, zaradi slabšega vremena in posledično bolj spolzkih cest pa tudi zaradi krajšanja dni so najbolj krvavi meseci med oktobrom in marcem. Od letošnjih enajstih žrtev jih je devet umrlo v temi, nihče od njih pa ni imel pri sebi kresničke ali kakega drugega odsevnega telesa. Pilotno opazovanje pešcev Agencije za varnost prometa (AVP) je pokazalo, da kar 93 odstotkov pešcev odsevnikov ne uporablja, zato jih bodo v času nacionalne preventivne akcije »Bodi viden, bodi previden« v 55 občinah podelili kar 16.000.
Več kot polovica pešcev letos je življenje izgubila v naselju, pet jih je umrlo zunaj njega, dva celo na avtocesti. »Eni bi radi prišli na bencinsko postajo na drugo stran, drugi brkljajo po pokvarjenem avtu na odstavnem pasu in niso pozorni na okolico, povozilo je tudi že delavca Darsa,« razloge za smrtne žrtve med pešci na avtocesti opiše Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU. Prečkanje večpasovnic je smrtno nevarno tudi v mestih. »Če na Celovški ali pri Bavarskem dvoru nekdo teče čez cesto pri rdeči luči ali zunaj prehoda, je skoraj nemogoče, da ga kdo ne zbije,« je bil plastičen Kapun. Letos so sicer trije pešci umrli pri pravilnem prečkanju ceste, dva pri nepravilnem, še dva pa pri hoji ob cesti brez pločnika, je povedala vršilka dolžnosti direktorice AVP Vesna Marinko. Podobno stanje kažejo številke za zadnjih pet let.
Kdaj kazni za pešce s telefoni?
Vedno večjo težavo za varnost pešcev predstavljajo mobilni telefoni, ki odvračajo pozornost od dogajanja v prometu. »Po raziskavah se odzivi pešca zmanjšajo celo do 60 odstotkov,« na nevarnosti uporabe telefona med hojo opozarja Marinkova. V Sarajevu si lahko pešec že prisluži denarno kazen za takšno nepazljivost (tudi na pločniku), v New Yorku so o kazni za prečkanje ceste z glavo v telefonu letos spomladi resno razmišljali, a nato, vsaj začasno, idejo opustili. »Pri nas o tem še ne razmišljamo. Velikokrat pa vidimo koga, ki ne pogleda ne levo ne desno, ker ga bolj zanima vsebina na telefonu,« je Kapun opisal izkušnje s terena.
Marinkova je posebno izpostavila še električne skiroje, ki vse bolj zavzemajo površine, namenjene pešcem: »Zato smo že predlagali posodobitev zakonske ureditve in da se skiroje prestavi na kolesarske steze.«
