Kratica studia Ur.A.D. pomeni, da se v biroju ukvarjajo z vsemi tipi načrtovanja, ne glede na merilo: Ur – urbanizem, A – arhitektura in D – design. Sami menijo, da so vsa ta »uradna« področja med seboj povezana in soodvisna. Zavedajo se, da je slovenski trg premajhen za specializacijo, poleg tega jih tak način dela veseli, saj prinaša tudi več izzivov.
Arhitekturo razumejo kot preplet različnih dejavnikov, ki jih je pri projektiranju treba upoštevati, da bi objekt deloval iskreno. Začne se pri kontekstu in nadaljuje z zavedanjem o pomembnosti finančne konstrukcije celotnega projekta. Boštjan Kikelj: »V biroju se skušamo izogniti dejstvu, da arhitekti pri projektiranju prepogosto zanemarjamo pomen finančnih okvirov projekta. Potem pa pride do pocenitev pri gradnji in končni produkt je daleč od želenega.«
Trenutno se ukvarjajo z več projekti, ki so v različnih fazah, od idejne zasnove do gradnje. Načrtujejo bolnišnico, poslovne in večstanovanjske objekte, stanovanjske hiše in notranjo opremo.
Studio Ur.A.D. pri načrtovanju vključuje naročnika tako, da skuša projekt približati željam naročnika in hkrati objekt zasnovati tako, da ima pozitiven vpliv na neposredno okolico. Samo oblikovanje podredijo parametrom, ki posredno ali neposredno vplivajo na okolico. Za Ur.A.D je oblikovanje javnega prostora ob objektu enako pomembno kot zasnova samega objekta. Klemen Pavlin: »So lokacije, ki zahtevajo anonimne zadržane posege, in lokacije, ki zahtevajo bolj markantne posege. Iz naših izkušenj izhaja, da vsak objekt nepovratno vpliva na neposredno okolico. Najbolj nas pri naših realiziranih projektih veseli, da je velika večina naročnikov z njimi zadovoljna in da ti objekti v prostor vnašajo novo kvaliteto bivanja za vse, ne samo za naročnika ali uporabnika.«
Podjetje ima za sabo več realiziranih objektov, nekateri med njimi so: Hiša Zatolmin, Zatolmin (2018), objekt A+A, Nova Gorica (2016), Vinska klet Opoka, Ceglo (2015), Osnovna Šola Alojzija Šuštarja, Šentvid pri Ljubljani (2014), Hiša Iaquin, Vipolže (2012) in Skladiščni objekt v Medani (2012).
Za svoje delo so prejeli številne nagrade in priznanja, v letu 2015 nagrado »zlati svinčnik za odlično realizacijo javnega objekta« za OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu pri Ljubljani.
Leta 2016 so končali projekt prenove objekta A+A ali, kot sami bolj točno pravijo – transformacije obstoječega industrijskega objekta v sodoben poslovno-storitveni kompleks. Pri projektu so sodelovali arhitekti Boštjan Kikelj, Klemen Pavlin in Tomaž Faganeli in iz tipične montažne industrijske stavbe, sestavljene iz več vzporednih hal, ustvarili sodoben poslovni kompleks. Objekt leži ob vpadnici v Novo Gorico, v bivši industrijski coni, ki se počasi preobraža v poslovno-storitveno območje. Obstoječi objekt, ki je bil opuščen zaradi propada proizvodnje, so kupili trije investitorji, ki so se odločili za skupno investicijo.
Glavni izziv je bil, kako objektu dati novo celostno podobo, ki bo odražala novo heterogeno vsebino, brez bistvenih posegov v obstoječo konstrukcijo. Arhitekti so predvideli v celoti nov zunanji ovoj stavbe. Za fasade, ki mejijo na javne površine, so umestili vse pisarniške in trgovske prostore, v globini objekta pa je prostor za servis in skladišča. Na te mestne fasade so umeščeni novi nadstreški, ki nakazujejo vhode v objekte in njihovo delitev, poleg tega pa v objektih zagotavljajo ustrezno zaščito pred soncem. Poudarjena sta samo vogala objekta, ki sta bila rekonstruirana. Vsa ostala fasada je ostala volumensko nespremenjena, še vedno je vidna ločna streha, ki je na fasadi poudarjena z zasteklitvijo pod lokom.
Pristop pri zasnovi opreme je bil enak kot pri projektiranju objekta ali še prej pri izdelavi urbanističnega načrta za celotno območje, ki so ga prav tako izdelali. Oprema izhaja iz kvalitet prostora in je prilagojena specifičnemu uporabniku. Želja je bila ustvariti sodoben, transparenten pisarniški prostor, ki bo prijeten za delo in hkrati ogledalo podjetja, ki te prostore uporablja.
Z relativno enostavno prenovo je objekt ponovno zaživel, ustvarjenih je bilo 60 različnih delovnih mest, ki objektu dajejo novo življenje. Prej degradirana površina je postala nov poljavni mestni prostor. S tem posegom se je začela revitalizacija celotnega mestnega območja. Začele so se pojavljati spremembe na sosednjih objektih, v načrtu pa je tudi gradna novih objektov z bolj mestnimi vsebinami.
