Kaj je tisto, kar pred ekran privabi gledalce? Kaj delajo drugače kot drugi? Pri čemer se zasebno ne ve prav veliko o voditelju kot obrazu oddaje; sam namreč pravi, da zunaj službe njegovo življenje ni tako zanimivo, da bi ga delil z vsemi. Udeleži se kakšne prireditve, seveda tudi povezane s službo ali delovno, to pa je bolj ali manj vse.
V medijih je konkurenca, kako greste v korak s časom? V čem ste drugačni?Ravno v koraku s časom in da dajemo gledalcem, kar želijo. Dogodke peljemo dlje, razložimo, zakaj so se zgodili, odpiramo zgodbe, ki jih marsikateri mediji ne odprejo, ker nimajo informacij, da razumemo, kaj se dogaja v družbi. Maja Kos in Tina Hojnik sta odlični novinarki. Smo zrela ekipa, ki je že dolgo časa v novinarstvu in razume, kaj se dogaja, poklic nam je že tudi način življenja. Vsak ima svoje informatorje, zelo podrobno poznamo dogajanje, imamo zgodovinski spomin in to je tudi tisto, kar bogati oddajo in ji da dodano vrednost. Zvečer je treba stopiti še korak naprej od oddaje 24 ur. Mislim, da nas zato gledalci spremljajo v tako velikem številu.
Vas kdaj zamika, da bi zamenjali vlogo? Se podali med novinarje?Kar delam, rad počnem, ne razmišljam, da bi to zamenjal. Morda me je pred nekaj leti zamikalo, da bi ob kakšnih naravnih nesrečah ali pa kriznih situacijah šel na teren. To se je nazadnje zgodilo, ko sem prvič prišel na Pop TV. Na Obrežju sem takrat poročal o beguncih in vklop v živo je bil precej zanimiva izkušnja.
V studiu ste na strani mize, kjer se sprašuje. Kaj pa obrnjeno? Vas je težko spraševati?To boste verjetno povedal vi po intervjuju. (Smeh.) Se mi zdi, da sem hvaležen sogovornik.
Podiranja tabujev, iskanja sogovornikov … se vsak loteva različno. Koliko je še tabujev? Bi jih glede na to, kakšen je svet, potrebovali več? Ali pa je prav, da vsak govori o vsem?Mislim, da jih skoraj ni več. Prav je, da vsak lahko govori o vsem. Tabuji so predvsem obstajali, ker so elite ščitile svoj obstoj, neke svoje vrtičke, o katerih se ni smelo govoriti. Zdi se mi prav in naloga novinarjev, sploh pa voditeljev, da te tabuje podirajo. Svet in družba bosta šla naprej samo tako.
Kako se soočate in reagirate na odzive na vaše delo? Pride tudi do žalitev, groženj …Vsak novinar in voditelj mora vedeti, da to prinese dobre in slabe plati. Ena od njih je, da vsak lahko o tebi pove to, kar si misli. Sam s tem nimam nobenih težav. Zame je pomemben samo en odziv, odziv gledalcev. In dokler je 24 ur zvečer najbolj gledana večerna informativna oddaja, velikokrat tudi najbolj gledana oddaja dneva, je to potrditev, da delam dobro.
Na Pro plusu ste že dolgo, nekajkrat ste tudi odšli in se vrnili. Je to za delo potrebno?Zdi se mi, da zna biti koristno, da pride do teh tako imenovanih pretresov, da nisi ves čas v eni medijski hiši. Na tak način v resnici ne zaspiš, ker se moraš vseskozi boriti za svoj obstoj. Posledično to pomeni, da boljše delaš, da tudi nekako slediš trendom.
Po izobrazbi ste iz pravne stroke. Vas kdaj mika presedlati v odvetniške, pravniške vrste?Enkrat sem že hotel narediti pravosodni izpit, pa mislim, da bo zdaj kar pravi čas. To bi bilo še eno dodatno znanje, ki mi pri mojem delu ne bi nič škodilo. O tem razmišljam, vendar ne v smislu, da bi šel ven iz poklica, ki ga opravljam.
Pred časom je bilo precej objav o vašem razhodu s Petro Kerčmar. So bili do vas, ljudi, ki jih je to zadevalo, korektni? So vas obravnavali kot koga drugega iz vrst znanih? Ali pa bolj pozitivno ali negativno, ker ste Uroš Slak?Sem javna medijska osebnost in mediji imajo vso pravico, da o tem pišejo. V resnici ni bilo veliko, kar bi se dalo objaviti. V tem primeru se mi zdi, da so svoje delo opravili korektno. Nisem pa se prav posebej obremenjeval s tem.
