»Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev,« je v govoru na proslavi v kranjski dvorani Zlato polje opozoril Židan. Pa vendar se po njegovih besedah zdi, »da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka«. Izrazil je razočaranje, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev: »Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.«
Složnost ob osamosvojitvi sčasoma zbledela
Kot je poudaril, je bila osamosvojitve Slovenije pred 28 leti, »ki je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti«. Velika složnost ob osamosvojitvi pa je po njegovih besedah sčasoma zbledela. »V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod,« je opozoril. Zastavil je vprašanje, zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami. »Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost,« je dodal Židan.
Državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga bomo praznovali v soboto, se udeležujejo tudi številni vidni predstavniki političnega in družbenega življenja na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Prisotnih je več ministrov, nekdanji predsednik Milan Kučan in načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc. Režiser in scenarist proslave je Tomaž Letnar, nastopajo pa igralci, glasbeniki in pevci, ki so se jim v eni od točk pridružili plezalci kranjskega alpinističnega odseka. Proslave se udeležujejo tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.
OF ustanovljena leta 1941
Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, so sicer ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
