Francoski predsednik Emmanuel Macron je pet mesecev po začetku gibanja rumenih jopičev, ki je sicer letos oslabilo, in po dveh mesecih nacionalne javne razprave (v kateri je, kot je zdaj dejal, sodelovalo več milijonov državljanov) sinoči Francozom predstavil sklepe te razprave in ukrepe, ki jih je na podlagi teh sklepov sprejel. Gre predvsem za odziv na zahteve rumenih jopičev, čeprav je Macron zaradi njih že decembra povečal neto minimalno plačo s 1100 na 1200 evrov in napovedal nacionalno razpravo.
Tokrat je zelo pomemben ukrep, da se bodo odslej pokojnine, ki so manjše od 2000 evrov, povečevale skladno z inflacijo (prav upokojenci so jedro gibanja rumenih jopičev). Poleg tega je napovedal zmanjšanje davkov na prihodke zaposlenih. Zlasti na podeželju, kjer je vse manj trgovin, pošt, šol, lekarn, ambulant, družinskih zdravnikov in drugih javnih storitev, pa morajo biti veseli njegove obljube, da ne bo več zapiranja šol in bolnišnic brez odobritve županov.
Kaj je mislil z »več dela«?
Vendar pa je Macron Francozom tudi dal vedeti, da bodo morali zaradi visokega, stoodstotnega javnega dolga glede na BDP in proračunskega primanjkljaja, ki je največji v EU, z »več dela« financirati nepokretne, ki jih je ob staranju prebivalstva čedalje več. Podobno meni glede zahtev po večji kupni moči, ki so bile glavni razlog za sprožitev gibanja rumenih jopičev. Vendar ni jasno, kaj naj bi pomenilo »več dela«: več dela na dan, na teden, v letu, v življenju? Ali več kot 35 ur dolg delovni teden? Ali pa morda misli na odpravo kakšnega praznika (s čimer naj bi se financirali nepokretni)? Ali kasnejše upokojevanje? Morda vse troje hkrati. »Več dela« bi lahko pomenilo tudi, da je manj brezposelnih. Teh je zlasti veliko med mladimi in starimi. Sploh je brezposelnost že vrsto let največji problem Francije.
Macron je obljubil tudi zmanjšanje števila poslancev in senatorjev ter uveljavitev deloma proporcionalnega volilnega sistema. Vendar pa noče preveč zapletati političnega sistema, v katerem je glavni problem učinkovitost. Zavrnil je zahtevo rumenih jopičev po neposredni demokraciji na nacionalni ravni in uveljavitvi švicarskega sistema referendumov. Bolj pa je naklonjen referendumu na lokalni ravni. Obljubil je tudi večjo avtonomijo regij, departmajev in kantonov, torej decentralizacijo.
Macron je odločitve sprejel ob zavedanju, da bodo vplivale na (ne)uspeh njegove stranke na evropskih volitvah. V resnici bodo celo bistveno zaznamovale njegovo vodenje Francije. Po več težkih trenutkih v tem drugem letu vladanja, ki se približuje koncu, je za Macrona zelo pomembno, da v tem sporočilu naciji ne razočara in da uspe z novim zagonom rešiti svoj petletni mandat pred neuspehom.
Sklepe nacionalne javne razprave in ukrepe bi sicer moral predstaviti že 15. aprila, a je nekaj ur pred načrtovanim nastopom izbruhnil požar v notredamski katedrali, ki je vse drugo potisnil v drugi plan.
