Britanska premierka Theresa May je danes že drugič v nekaj mesecih pri ključnih evropskih voditeljih pojasnjevala, zakaj potrebuje vnovično podaljšanje roka za izstop iz Evropske unije in kaj bo v tem času postorila. Prve informacije nakazujejo, da bo EU na današnjem izrednem vrhu v Bruslju britanski premierki ugodila. Tako v Nemčiji kot v Franciji, ki ju je danes obiskala Mayeva, kakor tudi mnogih drugih članicah so podaljšanju naklonjeni, vprašanje je le, za kako dolgo in kakšne pogoje bo morala Velika Britanija v zameno izpolniti. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes po poročanju nemških medijev strankarskim kolegom dejala, da bi rok lahko podaljšali do konca leta ali tudi v leto 2020, hkrati pa bi lahko Velika Britanija izstopila tudi prej, če bi jim to uspelo. A za to bo morala vlada na Otoku izpolniti določene pogoje, ki pa so, razen udeležbe na prihajajočih evropskih volitvah, še neznanka.
Visoke cene trdega brexita
V Nemčiji so podaljšanju roka za brexit naklonjeni, saj si nikakor ne želijo kaotičnega izstopa. To bi namreč še dodatno zavrlo že sicer ohlajajoči se nemški gospodarski motor. V fundaciji Bertelsman Stiftung so ocenili, da bi brexit brez dogovora Evropsko unijo zaradi višjih carin in stroškov trgovanja ter negotovosti stal okoli 40 milijard evrov na leto. Največ bi takšen scenarij stal prav Nemčijo, okoli 10 milijard evrov. Najslabše bi jo sicer odnesla Velika Britanija (57 milijard evrov).
Mayeva se je pri Merklovi mudila uro in pol. Se je pa tudi tokratno srečanje začelo nekoliko nerodno. Decembra je Mayeva za skoraj 20 sekund obtičala zaklenjena v avtu, tokrat pa je ob prihodu ni nihče sprejel; Merklova je namreč zamujala. Mayeva je tako morala sama odkorakati mimo fotografov v palačo, nato pa sta z Merklovo le prišli skupaj nazaj pred fotografe. Ne glede na protokolarne zaplete bo Mayeva očitno jutri dobila na voljo še en podaljšek v tej dramatični igri. Ali ga bo uspešno unovčila, pa je še veliko vprašanje.
Najprej mini vrh ožje skupine
Vodja pogajalcev EU Michel Barnier je danes še enkrat ponovil, da se o vsebini izstopnega sporazuma EU ni več pripravljena pogajati, da pa lahko dodelajo spremljajočo izjavo o prihodnjih odnosih med povezavo in Otokom. To se med drugim nanaša na morebitno carinsko unijo med partnericama, za kar se zavzemajo opozicijski laburisti, s katerimi poskuša Mayeva doseči kompromis o izstopnem dogovoru, a do sinoči ni bilo napredka. Mayeva carinski uniji sicer ni naklonjena, saj bi si Velika Britanija s tem zvezala roke pri sprejemanju lastnih trgovinskih sporazumov, kar je eden od pomembnih ciljev izstopa. O pogojih podaljšanja izstopnega roka Britaniji bodo po poročanju časnika Guardian jutri še pred vrhom EU ločeno govorili voditelji Francije, Nemčije, Španije, Danske, Irske in Nizozemske, torej tistih držav, ki naj bi jih brexit najbolj prizadel.
Podaljšanju roka je po poročanju več tujih medijev naklonjen tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, pri katerem se je Mayeva mudila sinoči, a naj bi se zavzemal za redno spremljanje napredka Velike Britanije pri pripravi brexita. Veliko manevrskega prostora Mayeva sicer nima. V spodnjem domu britanskega parlamenta so propadli vsi njeni dosedanji poskusi, da bi skozi parlamentarno sito spravila izstopni dogovor z EU. Parlamentarci so ga zavrnili že trikrat in kompromisa ni na obzorju, hkrati pa ji znova grozi glasovanje o nezaupnici.
