Nekdanji ameriški podpredsednik Joe Biden (76) se je danes podal v tekmo za Belo hišo kot favorit za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke. Še pred napovedjo kandidature je namreč v vseh anketah vodil. Če bi dobil nominacijo in premagal tudi republikanskega tekmeca na splošnih volitvah novembra 2020, bi postal najstarejši predsednik ZDA ob prevzemu položaja.
Biden se bo skušal predstaviti kot kandidat, ki ima največ možnosti, da premaga Donalda Trumpa. To je bilo razločno že iz njegove današnje napovedi kandidature. V triinpolminutnem videu se je osredotočil izključno na aktualnega predsednika, ki ga je označil za šarlatana in demagoga. Dejal je, da so zaradi Trumpa na udaru temeljne vrednote nacije, svoj vstop v kampanjo pa pojasnil z besedami: »Borimo se za dušo nacije. Ne morem stati ob strani in gledati, kako bo Donald Trump za vedno korenito spremenil njen značaj, če mu omogočimo biti osem let v Beli hiši.«
Trump se je twitterju odzval hitro: »Dobrodošel v tekmo, zaspani Joe. Upam le, da imaš inteligenco – o čemer obstaja dolgotrajni dvom – za uspešno kampanjo na strankarskih volitvah… Če ti uspe, se vidiva na startu!« Pred časom je Trump dejal, da Bidna nima za politično nevarnega, ker da je nevaren le sam sebi (nekdanji podpredsednik je znan po besednih spodrsljajih).
Že devetnajst kandidatov
Biden si je pozen vstop v kampanjo v primerjavi s tekmeci lahko privoščil, ker je v javnosti najbolj prepoznan od vseh v četici demokratskih kandidatov. V politiki je že petdeset let. Po začetkih v mestnem svetu okrožja New Castle v Delawaru leta 1970 je bil dve leti kasneje že izvoljen v zvezni senat kot eden najmlajših v zgodovini in tam ostal 36 let, dokler ni leta 2009 postal podpredsednik pod Barackom Obamo.
Za predsednika kandidira tretjič po letu 1988, ko je veljal za enega favoritov za predsedniško nominacijo stranke, a zapadel v težave zaradi obtožb o plagiatorstvu, ter letu 2008, ko je zmagal Obama. Najbolj logična bi bila njegova kandidatura leta 2016 s položaja podpredsednika, a se je odločil drugače, kot je dejal, tudi zaradi čustvene izčrpanosti po smrti sina Beauja. Biden je osebno tragedijo doživel že leta 1972 tik po prvi izvolitvi v senat, ko sta v prometni nesreči umrli soproga in enoletna hči.
Politično gledano je tradicionalno simpatiziral z delavskim razredom, vendar bo v tokratnem naboru demokratskih tekmecev, kjer je nekaj izrazito levih oziroma progresivnih, obveljal za sredinskega kandidata. Nagovarjanje levega krila, ki ima več teže na strankarskih volitvah, bo zato določen izziv. Nevarnost zanj lahko predstavlja pretirana samozavest, ki pogosto spremlja favorite, kot se je pri Clintonovi pokazalo tako leta 2008 kot 2016. Koristilo mu bržkone tudi ne bo, da ga že označujejo za favorita strankine elite.
Dolga leta v politiki so prinesla tudi epizode, ki bodo spet prišle v ospredje. To se že dogaja z Bidnovim vodenjem senatnega odbora za pravosodje med zaslišanjem kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa leta 1991, ki ga je Anita Hill obtožila spolnega nadlegovanja. Zdaj, v času gibanja Me Too (Jaz tudi), Bidnu očitajo, da ni dovolj podprl Hillove. Prejšnji mesec pa ga je najmanj sedem žensk obtožilo neprimernega vdiranja v intimni prostor in dotikanja, so pa dejale, da ni šlo za dejanja spolne narave.
Z vstopom Bidna v tekmo se je število demokratskih kandidatov, ki imajo določeno mero političnih izkušenj, povzpelo na devetnajst. Verjetno se bo tu ustavilo oziroma začelo upadati zaradi odstopov, saj je konkurenca za finance ter pozornost medijev in javnosti prevelika. Osip je pričakovati vsaj od junija naprej, ko se že začenjajo prva predvolilna soočenja demokratskih kandidatov. Udeležiti se jih bodo smeli tisti, ki bodo izpolnili pogoje, vezane na določeno stopnjo podpore v anketah in na uspešnost zbiranja denarja. Strankarske volitve pa se začnejo februarja.
