Kralj plaže (Harmony Korine, 2019)
Če vemo, da je Harmony Korine napisal scenarij za Mularijo Larryja Clarka, nato pa še za film Spomladanske počitnice, ki ga je režiral sam, in če vemo, da v njegovem novem filmu igra tudi Snoop Dogg, potem je jasno, da ta ni primeren za gledalce vseh starosti in da živi po svojih pravilih – tako kot glavni junak, ki ga igra Matthew McConaughey. Ta je tokrat uporniški pesnik Moondog, ki ovit v oblake dima marihuane in med plavanjem v alkoholu veliko govori in tako kot film malo pove, mu pa nihče ne more očitati, da ni zabaven, barvit in nadpovprečno stiliziran. (Kolosej)
12. mož (Harald Zwart, 2017)
Harald Zwart je nizozemsko-norveški režiser, ki je med drugim posnel kopico hollywoodskih filmov (Agent Cody Banks, 2003; Karate Kid, 2010), in je prvi Norvežan, ki je postal član ceha ameriških režiserjev (DGA). 135-minutna zgodovinska drama je druga ekranizacija podviga Jana Baalsruda (Thomas Gullestad), ki je bil eden izmed dvanajstih norveških upornikov, ki so v času druge svetovne vojne odpluli proti okupirani domovini, da bi onesposobili nemško vojaško letališče. Adrenalinskega 12. moža kljub letnici 2017 zlahka prištejemo med klasike žanra. (Kinodvor)
Mirai (Mamoru Hosoda, 2018)
Japonske celovečerne animacije skoraj nikoli ne razočarajo in tako je tudi z novim filmom znanega japonskega avtorja Mamoruja Hosode Mirai, enim od letošnjih nominirancev za oskarja za najboljši celovečerni animirani film. Hosoda čustva ogreva z zgodbo o dečku Kunu, ki se mora, ko dobi sestro Mirai, soočiti s tem, da ni več v središču pozornosti; otroške tegobe premaguje tako, da s pomočjo čarobnega drevesa začne potovati skozi čas, ta pa ga nauči razumeti sebe in druge. Prisrčen film, v katerem bodo nekaj zase našli tako otroci kot odrasli. (Kinodvor)
Drobižki 2 (Hélene Giraud in Thomas Szabo, 2018)
Drobižki, prikupna francoska risanka, imajo že pestro zgodovino, saj je pred celovečernim animiranim filmom najprej obstajal kratki film, nato pa še serija, ki je osvojila svet. Ljubki insekti so, čeprav ne govorijo niti nimajo obrazne mimike, očarali staro in mlado, najbolj pa se je v spomin vtisnila pikapolonica, ki zdaj dobiva že svoj drugi celovečerni film. Če je v prvem pomagala mravljam, tokrat daleč od doma na enem od karibskih otokov ob pomoči mravlje in pajka rešuje težave tamkajšnjih prebivalcev. (Kolosej)
ŠKL – Šport tisočerih obrazov (Toni Cahunek, 2019)
Šolska košarkarska liga je znamka, ki je zaznamovala generacije in v četrt stoletja pritegnila mladostnike iz vse Slovenije. Dokumentarni film je popis in poklon uresničitvi ideje, ki je ob manku kakovostnih šolskih programov v času tranzicije prerasla v temeljni državni projekt za osnovnošolce in srednješolce. Po vzoru ameriških univerzitetnih tekmovanj je ŠKL v naš šolski šport vnesel element spektakla, košarkarskemu dogajanju pa so dodajali najprej plesne in navijaške, nato še akrobatske skupine, tudi glasbenike in fotografe. Športna nostalgija. (Kolosej)
