Rezultati so mednarodno primerljivi, saj so bile v projekt vključene tudi druge države jugovzhodne Evrope, in sicer Hrvaška, Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo, Romunija in Srbija. Raziskovalci ugotavljajo, da so mladi v starosti od 14 do 29 let izpostavljeni prekarnosti in stresu, o politiki pa vedo čedalje manj.
47 %
mladih v Sloveniji pravi, da jih politika sploh ne zanima. Večina meni tudi, da njihovi interesi v politiki niso zastopani in da politikom ni mar za njihova mnenja. Med nalogami, na katere bi se morala osredotočiti vlada, so najpogosteje izpostavili zmanjševanje nezaposlenosti, sledita varovanje človekovih pravic in zaščita naravnega okolja; na zadnje mesto so postavili nacionalno varnost in krepitev oboroženih sil.
43 %
mladih v Sloveniji se glede na svoja politična prepričanja ni znalo opredeliti za levico ali desnico – odgovorili so, da ne vedo, kaj sploh pomeni levica oziroma desnica. Med institucijami najbolj zaupajo prostovoljnim organizacijam in vojski, najmanj pa cerkvi in političnim strankam.
38 %
delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas. Čeprav uradni podatki za Slovenijo kažejo na upad brezposelnosti med mladimi, stopnja brezposelnosti, o kateri poročajo mladi sami, ostaja nespremenjena od leta 2013.
52 %
ali največ mladih v Sloveniji se boji, da bi resno zboleli. Med sedmimi možnimi odgovori na vprašanje, katera od navedenih stvari jih najbolj skrbi, jih je najmanj obkrožilo odgovor teroristični napadi.
18 %
mladih vsak dan občuti stres. V primerjavi z vrstniki iz drugih držav so mladi v Sloveniji precej nezadovoljni s svojim življenjem, poleg tega so tudi bistveno manj zadovoljni s svojim fizičnim videzom.
Odgovornost in lojalnost
sta za mlade v Sloveniji najpomembnejši vrednoti, na drugem mestu so vrednote osebnostne rasti. Potrošniške vrednote, kot so bogastvo ali oblačila dragih blagovnih znamk, so v Sloveniji v primerjavi z drugimi balkanskimi državami najmanj izražene.
Urška Rus
