Kot je za STA pojasnil predsednik gibanja Borut Brezar, želijo na dogodku izpostaviti, »da prekarnost ni več neka izjema, anomalija, temveč nekaj, kar zdaj vpliva že na vse delavce v Sloveniji«. »Prekarnost se je že tako razširila, da lahko njene elemente, elemente negotovosti, neplačevanja in tako naprej, najdemo že v mnogih zaposlitvah za nedoločen čas,« je poudaril.

Več kot polovica nastopajočih bo govorila tudi o lastnih izkušnjah, je povedal. V tej luči bo predstavljeno izkoriščanje arhitektov in delavcev, ki imajo opravka s posredniki dela v tujini. »Želimo dati glas prekarcem samim, saj se sicer velikokrat zgodi, da na okroglih mizah o prekarnosti govorijo mnogi, samo prekarci ne,« je dejal predstavnik organizatorja konference.

Poleg tega želijo po njegovih besedah predstaviti rešitve. Tokrat bodo spregovorili o tem, kako se lahko prekarni delavci začnejo povezovati, denimo v zadruge, in se na ta način boriti proti individualizaciji na trgu.

Na sporedu bodo tudi klasični prispevki o socialni varnosti prekarnih delavcev, o ideologiji same odgovornosti, »češ, da smo sami odgovorni za svojo situacijo«.

Četudi je ministrica za delo Ksenija Klampfer ob nastopu mandata napovedala, da bo ena od njenih prioritet prav boj proti prekarnosti, v gibanju pogrešajo ustrezne ukrepe. S strani države so bili sicer povabljeni v medresorsko delovno skupino za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi, a se razen vabila ni zgodilo nič, je opozoril Brezar.

Delodajalci bodo zdaj sezonske delavce obdržali celo leto

»Nismo zaznali nobene aktivnosti, da bi bili povabljeni na kakšen sestanek, posvet, da bi nas kdo kaj vprašal. Zato se sprašujemo, kaj točno dela ta skupina. In zakaj tistih, ki dejansko zastopamo prekarne delavce, ne povabijo k delu te skupine - če skupina slučajno deluje,« je bil kritičen.

Obregnil se je tudi ob predlog zakona o urejanju trga dela, ki je v postopku DZ in predvideva podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Kot je spomnil, Klampferjeva trdi, da se s tem borijo proti prekarnosti, saj da bodo delodajalci zdaj sezonske delavce obdržali celo leto, in ne samo devet mesecev. »Mi trdimo ravno obratno - da bodo prekarci, ki opravljajo sezonska dela, v še slabšem položaju,« verjame sogovornik.

V gibanju se zato zavzemajo za drugačne ukrepe. Brezar je med njimi izpostavil ureditev bolniške odsotnosti za samozaposlene, in sicer tako, da jim nadomestilo za bolniško odsotnost s strani države ne bi pripadalo šele, ko bi bili zdravstveno odsotni mesec dni.

V Sloveniji po ocenah gibanja med 200.000 in 250.000 prekarnih delavcev

Poleg tega si želijo vzpostavitve minimalne urne postavke za atipične oblike dela po vzoru študentskega dela. »Seveda bi bilo treba razmisliti, kakšna bi bila višina, katere prispevke bi morali uvrstiti noter in podobno,« je priznal. »A to bi bil vsekakor korak v pravo smer, da se zameji ta tekma proti dnu, ko je na trgu taka situacija med prevajalci, arhitekti in drugimi, da tekmujejo med sabo, kdo bo delal za manj denarja,« je prepričan.

Močno se zavzemajo še za spoštovanje veljavne zakonodaje, ko gre za prikrita delovna razmerja - ko delavci izpolnjujejo vse pogoje za zaposlitev za nedoločen čas, pa so kljub temu zaposleni prek statusa s. p. ali denimo avtorske, podjemne pogodbe. Tu bi pričakovali večji angažma Inšpektorata RS za delo.

V Sloveniji je po ocenah gibanja med 200.000 in 250.000 prekarnih delavcev. »V Sloveniji že več kot 41 odstotkov delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela, mladi pa ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 odstotkov primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU,« opozarjajo.

Stopnja tveganja revščine je bila leta 2005 med samozaposlenimi 13,1-odstotna, leta 2017 pa že 26,6-odstotna. Vsak četrti samostojni podjetnik v Sloveniji torej živi pod pragom tveganja revščine, še navajajo.