Minister za zdravje Aleš Šabeder in predsednik sanacijskega odbora Mirko Stopar sta na seji pojasnila, da so bolnišnice v sanaciji za leto 2018 načrtovale pozitivne finančne učinke v višini 24,1 milijona evrov. Doseženi finančni učinki pa so po njunih navedbah znašali dobrih 25 milijonov evrov, kar je za 880.910 evrov več oz. za 3,65 odstotka boljše od načrtovanega.
Bolnišnice, ki lani niso dosegle zadanih sanacijskih ciljev in so imele višji primanjkljaj od načrtovanega, so Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Ostalih 12 bolnišnic v sanaciji je skupaj doseglo za 47,8 odstotka nižji primanjkljaj od načrtovanega. "Sanacija bolnišnic ima zagotovo svoje omejitve. Dolgoročno namreč ne more biti uspešna, če bo odvisna le od izvedenih ukrepov, ki so v pristojnosti sanacijskih uprav," je opozoril Stopar. Dejal je, da bolnišnice v sanaciji v letošnjem letu načrtujejo pozitivne finančne učinke v višini nekaj manj kot 21,6 milijona evrov.
Šabeder in Stopar sta zato poudarila pomen sistemskih ukrepov, kot so racionalizacija organiziranosti javne zdravstvene mreže, enoten in povezan informacijski sistem v zdravstvu, vzpostavitev centralne točke za javno naročanje v zdravstvu in upravljanje z zalogami ter odprava nepotrebnih napotitev za izvajanje diagnostičnih in drugih zdravstvenih storitev.
Jelka Godec (SDS) je zavrnila oceno, da je bila sanacija bolnišnic v letu 2018 uspešna. Skrbi jo, ker "eni in isti ljudje že leta navajajo enake ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali poslovanje bolnišnic". Po njenem mnenju nedoseganje zadanih sanacijskih ciljev ni mogoče utemeljiti z višjimi stroški dela, saj gre za okoliščino, ki bi jo moral sanacijski odbor predvideti.
Jernej Vrtovec (NSi) je ocenil, da se slovensko zdravstvo že leta sooča z enakimi težavami, prepotrebnih sanacijskih ukrepov pa še vedno ni od nikoder. Po njegovih besedah prav tako še vedno ni jasnega zagotovila vlade oz. ministrstva, da zdravstvene storitve v prihodnje ne bodo plačane na podlagi načrtov, temveč na podlagi dejanske realizacije.
Željko Cigler (Levica) je predlagal sklep, s katerim bi poslanci pozvali ministra za zdravje, naj v roku treh mesecev pripravi primerjalno analizo, iz katere bodo razvidne razlike med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji pri poslovanju, izvajanju zdravstvenih programov, obvladovanju čakalnih dob in drugem. Tako komisija kot odbor sta predlog zavrnila.
Samo Bevk (SD) je bil kritičen do zahtev opozicije za nujne seje odbora za zdravstvo, saj gre po njegovem mnenju za seje, na katerih poslanci ne morejo prispevati dodane vrednosti k reševanju težav v zdravstvu in ki se končajo z benignimi sklepi. Pozval je poslanske kolege, naj dajo Šabedrovi ekipi čas, da v miru pripravi ukrepe in jih pred parlamentarnimi počitnicami predstavi odboru. Jože Lenart (LMŠ) je ocenil, da so bili sanacijski ukrepi v lanskem letu uspešni. Mateja Udovč (SMC) pa je presodila, da so bili ukrepi pravilni, ne pa tudi univerzalni. Predlagala je dodatno analizo stanja v bolnišnicah, ki niso dosegle zadanih ciljev. Dejala je, da boljše poslovanje ne bo mogoče doseči brez spremembe organizacijske kulture.
Sklepi, ki jih je v zahtevi za skupno sejo predlagala SDS, so dobili podporo komisije za nadzor javnih financ, ne pa tudi odbora za zdravstvo. Tako je komisija izrazila pričakovanje, da bo minister Šabeder v roku 15 dni pripravil nabor ukrepov za uspešno, učinkovito in transparentno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov.
Komisija od ministra tudi pričakuje pripravo dodatnih ukrepov zlasti za omenjene tri bolnišnice, ki niso dosegle zadanih sanacijskih ciljev. Poleg tega se je na predlog SDS komisija zavzela, da se nabor ukrepov, ki jih bo pripravil minister, uvrsti na sejo DZ. Odbor za zdravstvo se ni strinjal s tem, da bi imela Šabedrova ekipa za pripravo ukrepov le 15 dni časa, je pa izglasovala sklep, ki govori o 30-dnevnem roku. Odbor je tudi zavrnil poziv k obravnavi ukrepov na plenarnem zasedanju.
