V skladu z interventnim zakonom je namreč 15 bolnišnic konec novembra 2017 prejelo skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Gre za bolnišnice, ki so konec leta 2016 izkazovale akumulativni minus, iz proračuna pa so prejele 80 odstotkov tega minusa.

Proračunski inšpektorji: Bolnišnice sredstev niso porabile namensko

Proračunski inšpektorji pa so lani ugotovili, da morajo omenjene bolnišnice vrniti del teh sredstev, saj da sredstva niso porabili namensko. Te bolnišnice so namreč plačevale tudi račune s poznejšim datumom zapadlosti od 30. novembra 2017, to je dan, ko so bolnišnice prejele sredstva.

Interventni zakon je sicer predvideval, da se sredstva namenijo za plačilo zapadlih obveznosti in likvidnostnih posojil, pri čemer pa datuma, ki bi opredelil zapadlost računov, ni določal. Tega sta določili ministrstvi za finance in zdravje leto in pol po uveljavitvi zakona.

Vračilo sanacijskih sredstev naloženo tudi Onkološkemu inštitutu

Poleg tega so inšpektorji zahtevali vračilo sanacijskih sredstev od onkološkega inštituta, ki pa 30. novembra 2017 niti ni imel neporavnanih zapadlih računov, in so zahtevane dobre tri milijone evrov že vrnili v proračun, saj je vlada že lani zavrnila njihovo pritožbo.

Vlada je na dopisni seji odločila še o pritožbah ostalih štirih bolnišnic, ki morajo vrniti v proračun skupaj 1,8 milijona evrov. Po mnenju vlade je urad za nadzor proračuna pravilno ugotovil, da so bolnišnice del sanacijskih sredstev porabile v nasprotju z namenom zakona.

Ukrepi se zaključijo z datumom prejema sredstev

Čeprav sanacijski zakon neposredno ne določa datuma zapadlih neplačanih obveznosti, je urad po mnenju vlade pri razlagi zakona pravilno tolmačil namen zakonodajalca, da se sredstva javnim zdravstvenim zavodom zagotovijo nemudoma ter da se porabijo za točno določen namen. Ukrepi se v skladu z namenom zakona zaključijo z datumom prejema sredstev. "Obveznosti zavodov, ki so zapadle po tem datumu, predstavljajo tekoče izdatke, posledično pa ne morejo biti del načrtovanih enkratnih ukrepov za finančno sanacijo," so obrazložitev vlade danes posredovali z vladnega urada za komuniciranje.

Vlada v odločbi pojasnjuje tudi, da enkratni ukrepi, ki so namenjeni finančni sanaciji javnega zdravstvenega zavoda, ne morejo trajati nedoločen čas. Iz samega namena zakona izhaja, da se s prejemom sredstev končajo enkratni ukrepi za sanacijo.

Po ogorčenju bolnišnic jim je ministrstvo za finance ponudilo likvidnostna posojila pri državni zakladnici. Omenjene bolnišnice nad ponudbo sicer niso bile navdušene, takrat so napovedale, da bodo nadaljnje ukrepe sprejeli po odločitvi vlade na njihovo pritožbo. So pa že v preteklosti napovedale uporabo pravnih sredstev, če bi morale vračati sanacijski denar.