»Kitajska ostro nasprotuje ameriški implementaciji enostranskih sankcij,« je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang.

Ker želijo ZDA doseči, da Iran ne bo več izvažal nafte, ki je njihov glavni vir dohodkov, so uvedle sankcije za tiste države, ki bi kljub temu uvažale iransko nafto. Začasno pa so za šest mesecev, do 1. maja 2019, izjemo dovolile osmim državam, in sicer Južni Koreji, Indiji, Kitajski, Turčiji, Japonski, Tajvanu ter Italiji in Grčiji.

Večina teh držav je postopoma opušča uvoz iranske nafte, medtem ko sankcijam nasprotujejo Kitajska, Indija in Turčija.

Kitajska bo tako »nadaljevala z delom v okviru zakonitih in legitimnih pravic kitajskih podjetij«, je dejal Geng.

Od uvoza so močno odvisne tudi rafinerije v Južni Koreji, saj ima država le malo svojih virov. Južna Koreja je v prvem trimesečju uvozila 2,4 milijona ton utekočinjenega naftnega plina iz Irana, ki je cenejši kot iz drugih držav, vendar bolj kakovosten.

Južnokorejska petrokemična industrija bo izpad zaradi sankcij skušala nadomestiti z uvozom iz Katarja in Avstralije. »Vpliv bo omejen,« pa so ocenili na južnokorejskem ministrstvu za trgovino, medtem ko si Seul še vedno prizadeva, da si pri ZDA izbori podaljšanje izjeme.

Ukrep odmeva tudi v drugih državah, ki doslej sicer niso imele izjeme za uvoz iranske nafte. V Tokiu se bo vlada posvetovala s podjetji, da bi jim zagotovila nemoteno delovanje in jih zaščitila pred morebitnimi negativnimi posledicami manjka nafte na trgu.

Trump je v ponedeljek ocenil, da ne bo težav z nadomeščanjem iranske nafte. »Savdska Arabija in druge članice Opeca bodo več kot nadomestile razliko po popolni uveljavitvi sankcij na iransko nafto,« je zapisal na twitterju.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je dodal, da je Iran zaradi lani novembra uvedenih sankcij »izgubil že na milijarde dolarjev, s katerimi bi financiral teroristične organizacije, razvijal jedrsko orožje in financiral upornike v Jemnu«.

V Teheranu po poročanju tujih tiskovnih agencij poudarjajo, da so pripravljeni na ameriške ukrepe. Ob tem so ponovili grožnje, da bo v primeru sankcij pri izvozu nafte Iran blokiral prevoz nafte čez strateško pomembno ožino Hormuz pri Perzijskem zalivu.

ZDA so lani odstopile iz leta 2015 podpisanega celovitega dogovora o iranskem jedrskem programu, ki so ga podpisale še Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in Nemčija, saj je Trump ocenil, da je ta nedelujoč. Ponovno je vzpostavil številne sankcije, da bi Iran prisilil, da omeji razvoj jedrskih in raketnih programov.